Prevod dela: KALEIDOSKOP
Avtor izvirnika: Milen Šelmić
Kdo lahko dojame končno usodo morja?
Ali usodo vetra, ki ji ni mar za stoletja in eone?
Nadaljevanje morske gladine in začetek spomina?
Okus radosti in vonjave všečnosti?
Kot če bi voda odtekala kaplja za kapljo, odteka tudi večer.
Z njim hrepenenje in pozaba.
Kaplja večera, kaplja hrepenenja, kaplja pozabe.
Ogledalo v očeh, meglica na vekah, tišina v glasu.
Pramen svile v oblaku.
Svetloba je povsod.
Prav svetel je večer.
Rahlo nenavadno.
Tiho.
Tiho in svetlo.
Kot kresnička.
Veliko kresničk.
Ali kot Aurora borealis.
Vseeno.
Tišina je prijetna.
Tudi svetloba.
Svetloba in tišina.
Svetla tišina.
Kaplja večera, svetlega in tihega, kaplja hrepenenja, kaplja pozabe.
Enostavno in lahko.
Zrak niha. Trepeče.
Vonj juga prinaša. V najboljšem primeru jugozahoda.
Nekaj takega, vmesnega.
Misel blodi. Potem izgine.
Trenutki se spreminjajo v druge trenutke,
ti spet v naslednje in tako v neskončnost.
Nikjer ni minute, ne ure.
Le trenutki.
Neprekinjen niz trenutkov.
Kratkih, a večnih.
In tihi, svetli večer,
ki se na koncu vedno
prelevi v sen.
Hvala, Veliko!! Pročitao sam 3 puta, i smatram da je prevod/prepev IZVANREDAN!!
Link na original:
urednica
Poslano:
22. 11. 2013 ob 21:40
Spremenjeno:
22. 11. 2013 ob 21:45
Kdo lahko dojame končno usodo morja?
Ali usodo vetra, ki ji ni mar za stoletja in eone?
Nadaljevanje morske gladine in začetek spomina?
Okus radosti in vonjave všečnosti?
Kot če bi voda odtekala kaplja za kapljo, odteka tudi večer.
Z njim hrepenenje in pozaba.
Kaplja večera, kaplja hrepenenja, kaplja pozabe.
Ogledalo v očeh, meglica na vekah, tišina v glasu.
Pramen svile v oblaku.
Svetloba je povsod.
Svetloba nekega večera.
Rahlo nenavadno.
Tiho.
Tiho in svetlo.
Kot kresnička.
Veliko kresničk.
Ali kot Aurora borealis.
Vseeno.
Tišina je prijetna.
Tudi svetloba.
Svetloba in tišina.
Svetla tišina.
Kaplja večera, svetlega in tihega, kaplja hrepenenja, kaplja pozabe.
Enostavno in lahko.
Zrak niha. Trepeče.
Vonj juga prinaša. V najboljšem primeru jugozahoda.
Nekaj takega, vmesnega.
Misel blodi. Potem izgine.
Trenutki se spreminjajo v druge trenutke,
ti spet v naslednje in tako v neskončnost.
Nikjer ni minute, ne ure.
Le trenutki.
Neprekinjen niz trenutkov.
Kratkih, a večnih.
In tihi, svetli večer,
ki se na koncu vedno
prelevi v sen.
JUR, oprosti, zamudila sem te v delavnici, zato minimalni osnovni popravki kat tukaj.
Hvala Lidija.
Nekaj sem popravil še pred tvojimi pripombami, nekaj pripomb
sem upošteval.
Pri predlogu verza:
Svetloba nekega večera.
iščem drugo rešitev, ker se mi predlagana rešitev glede na kontekst oddaljuje od originala.
V konkretnem primeru gre za konstantacijo, da je večer svetel. Mogoče bi šlo:
Prav svetel je večer. ali
Prav svetel nek večer.
"kap po kap" sem prevedel "kap na kap" ker sem to našel kot strokovni izraz za kapljično namakanje, kar je zelo blizu kontekstu v originalu.
Lp, JUR
kap na kap nikakor ne deluje primerno, JUR, slovensko pišoči nikoli ne bi uporabil take postavitve! Kap je kaplja,. sploh v tem kontekstu. Za svetlost večera pa se mi zdi rešitev "Prav svetel je večer." boljša.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!