Ponoči do jutra
Ustvarjam.
Besede
razporejam
po smislu,
da se me razume,
preraščam okvirje,
odraščam,
staram se
skupaj z mojo kožo,
pomeni postajajo
zmeraj bolj resni,
bolj odrasli.
Ne trudim se
premagati meseca,
niti ne lezem več
po čudežni lestvi,
da bi se dotaknila zvezd,
drobni pomeni
me nosijo
v višave,
do novega spanja,
do novega jutra,
ko bo svetloba
pregnala temo
in bo vse bolj
resnično,
nekako zares,
kot se za dan
spodobi.
Morda bo
za kratek čas
posijalo celo sonce
in mi kazalo pot,
da se ne izgubim.
Ker tudi pri belem dnevu
se ljudje izgubljajo,
odidejo brez da bi vedeli kam,
odhajajo kakor da bi bežali,
dokler jih znova
ne najdejo
in pripeljejo domov.
Wau! Super!
...kot se za dan
spodobi.
Ker tudi pri belem dnevu
se ljudje izgubljajo,
dokler jih znova
ne najdejo
in pripeljejo domov.
lp, Essentia
Lepo pozdravljena Essentia
Resnično me veseli, da si opazila to v mismi, takšen občutek izginjanja
in znova vračanja, tudi sama sem imela to v mislih.
Po tv je vedno slika izgubljenega in nekatere nikoli več ne najdejo...
Sicer pa, če nismo v temi noči smo pa v svetlobi dneva, kdo bi vedel
kaj je bolje...
Želim ti vse lepo in dobro,
hope
Hvala,
tudi tebi veliko lepega....
Koža kot največji organ ... ponoči do jutra :)))
Fajn,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 09. 11. 2013 ob 00:14
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.38
- Število ocen: 7