Odpiram vrata,
ne bojim se več
vlomilcev,
le kdo bo vzel
samo kič,
ki je razporejen
po vseh policah,
zlata ni,
ne zlatnikov,
tudi gotovina kopni,
zmanjka jo
še preden uspem
poravnati račune,
spim pri odklenjenih vratih,
le tu in tam slišim
sosedovega psa,
kako včasih zalaja,
kadar se mu mudi ven.
Poslano:
09. 11. 2013 ob 06:02
Spremenjeno:
09. 11. 2013 ob 10:28
Pozdravljena, Hope. Pesem bi dovolj povedala o praznini, če bi jo končala z vrstico kadar se mu mudi ven.
V preostalem delu pesmi zaviješ v razlaganje in nizanje dodatnih asociacij na praznino. Pesem bi kot pesem dobro zdržala brez spodnjih vrstic. Verze o lipi bi lahko uporabila za samostojno pesem:
Drugače je tišina,
stiska zidove
in neslišno trka
na osamljeno dušo.
Lipa bo znova dišala,
ampak drugo leto,
za letos bo le še zima
in mraz bo pobelil
vse steze,
po katerih iščem
bližnjice.
Vse dobro, Jupiter!
Dobro jutro Jupiter!
Sem zelo vesela, kar si mi napisala in prav gotovo imaš prav, ker včasih
me kar odnese in potem je res tko kot bi pisala najmanj dve pesmi v eni.
Zelo sem ti hvaležna. Bom končala tako, kot si napisala in novo pesem
potem po polnoči napisala, kot si napisala ti. Mi je zelo všeč.
Jupiter! Hvala Ti. Pišeš odlično, za desetko.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!