Zanimiva pesem, ki postavi najprej realistični okvir maloznanega otoka v še manj znanih daljavah, in ta vzporednost z begom v pesemi - in v pesmi se lahko zbeži kamorkoli! - in poslavljanje na neki drugi postaji (od moških, ki  mahajo s klobuki - dvignejo svojo superiornost, se poslovijo od zatiranja?, čeprav gre samo za vrhove z belimi kapami) gre za resnični odhod? z vlakom, ki pelje samo v eno smer. Pesem, ki odpira številne slike, hkrati pa podčrtuje ujetost pesniškega subjekta v negibje, v sanjanje pobega, ki se morda niti ni zgodil ... kot vulkan, za katerega se ne ve, kdaj bo izbruhnil, če sploh še kdaj. Pesem me je začarala s tem, kako s pomočjo zunanjih slik opisuje nevidna notranja stanja. Čestitke,

Ana

Draga Ana,

mislim da niko nikada,  n i k a d a  nije ovako  dobro čitao i  osećao moju poeziju kao Vi. To je za mene fantastično i fascinantno. Malo je reći da ste Vi mene oduševili bogatsvom  i razigranom  maštom  koju nosite  svojim dubinama. Iskreno molim da mi drugi (eventualni ) čitaoci ne zamre, ali Vi ste od onih  koji su  dovolji  jednom zapisivaču stihova za čitav život. Vaše  oči su dovoljne jednoj pesmi da postane namirena i zadovoljna kao beba.

Zahvalana na  pažnji koju ste mi učinili.

Srdačan pozdrav.

SArita

Sarita, vesela sem tvojega odziva in tak komentar mi potrjuje, da delamo dobro, tu na Pesem.si. (Vem, da je težko, a tukaj se vsi tikamo med seboj.) Polepšala si mi dan, želim ti še veliko navdiha,

Ana