Komentar sledi.

Vedno ko sem pred skušnjavo, da podčrtam pesem kateri od sourednic na portalu.se, se vprašam, ali je ta pesem kaj drugačna od njenih drugih pesmi in če je kaj »boljša«...? Problem imam zato, ker bi polovico moje uredniške biti bilo takoj za to, da uredniki ne bi izpostavljali svojih pesmi s podčrtavanjem, (med tem ko mi druga polovica govori, da nismo nič boljši od premnogih poetes in poetov, ki tukaj objavljajo in tudi mi uredniki zato zgolj opravljamo neko nalogo, ki smo si jo zadali, medtem ko smo v osnovi tipajoči pesniki, ki mnogokrat raziskujemo in nismo sami dokončno prepričani o umetniški vrednosti svojih izdelkov...)

 

Pesem Opus quadratum pa seveda skušam brati tudi samo kot pesem tako, da odmislim avtorico, ki stoji nekje v senci pesmi (in se zato nanjo nehote oziram.) Pa se mi ne bi bilo treba. Še več. Ne bi se smel, a iskreno rečeno, običajno neka povezava nastane tokoj, ko vidimo, kdo je pesem napisal.

 

Moje branje Opus quadratuma je bilo v prvi vrsti kot čutenje zelo harmoničnega zlivanja nekih večnih, vesoljnih zakonitostih, ki jim ubogi človeček ne doume ne njihovega začetka, ne konca, če to dvoje tam sploh je; ker mi se v prostoru on času najlaže orientiramo tako, da si zamejimo oba. Prostor in čas.

Drugi element zlivanja pa so iz tega časa in prostora vzete vsakdanjosti, kot so Kras, ki pa je sam po sebi v slovenskosti in tudi slovenščini nosilec nekih specifičnosti, v prvi vrsti trdosti in ostrine kamenja, mešanja mediteranskosti z Alpami na robu , kot tudi izvotljenosti in požrešnostjo (rodovitne) zemlje, kot tudi prislovične zdrave omame, ki se ji pravi teran.

 

Zlivek teh dveh elementov (vesolje in kras) pesnica nadgradi z osebno nostalgijo, podprto z enakomernim brnenjem avtomobilskega motorja na ravni cesti, da lahko noga brezskrbno obmiruje pred padalkami za upravljanje vozila in pusti mislim prosto pot med grmovje, brinje, hrastovje, na rahlo valoviti krajini, čez katero je položena pot.

Pesem pa dobi epsko razsežnost v skoraj silovitih zadnjih kiticah, čez katero se potegne senca kopja, ki pa to celo morda sploh ni kopje.

 

Toliko po prvih branjih, ne, ali predvsem ne, kot zagovor podčrte. Pesem je po mojem skromnem mnenju res vrhunska in bi jo vedno uvrstil med top (ne vem koliko) moje kolegice, urednice Silvane. Pesem, ki v tem kontekstu lahko služi tudi za zgled mnogim, ki kdaj podvomijo v njene uredniške odločitve.

Peter, najlepša hvala za zanimivo in obsežno interpretacijo ter razmišljanje o(b) pesmi. Presunila me je že sama dolžina komentarja - prav dobro se mi zdi, da si se razpisal. (En tak 'gost' občutek ugodja :). Zanimivo mi je tudi prebrati, kakšne odziv pesem vzbudi v komentatorju.

Sprašuješ se, kako (če sploh) bi obravnaval moje pesmi, ker sem urednica. Še kako mi ustreza, da dobim odziv, saj je minilo šele eno leto, odkar sem tu in sploh objavila prvo pesem.

Še enkrat hvala in lep večer, Silvana

Ja: tole si vešče vtaknila skupaj, ravno to razno-plastnost, kot bi poetiziral tisto ekološko maksimo - misli globalno, deluj lokalno:

Med bodičevjem

v stopalih se vtiskajo ostanki

Rimske ceste.

ali pa: kaj je trn v peti proti neskončnosti vesolja. ne bomo tarnali zaradi nedolžne bolečince...

Sicer pa dežuram svojo nori Velunji, ki bi rada nocoj zopet iz struge in mi pride prav, da odženem skrbi s špeganjem (neobvezno) po portalu pesem.si... :)

Vedno ko sem pred skušnjavo, da podčrtam pesem kateri od sourednic na portalu.se, se vprašam, ali je ta pesem kaj drugačna od njenih drugih pesmi in če je kaj »boljša«...? Problem imam zato, ker bi polovico moje uredniške biti bilo takoj za to, da uredniki ne bi izpostavljali svojih pesmi s podčrtavanjem, (med tem ko mi druga polovica govori, da nismo nič boljši od premnogih poetes in poetov, ki tukaj objavljajo in tudi mi uredniki zato zgolj opravljamo neko nalogo, ki smo si jo zadali, medtem ko smo v osnovi tipajoči pesniki, ki mnogokrat raziskujemo in nismo sami dokončno prepričani o umetniški vrednosti svojih izdelkov...)

Hmm ... meni se zdi to retorično vprašanje - na katero se ne pričakuje odgovora, oz. si ga niti ne želite :)))

Oz. povedano drugače, če bi bil program narejen tako, da bi avtomatsko podčrtal vsako pesem urednikov, ne bi nič zgrešil, kajti če pogledaš dela vsakega posamično je tako  ca. 80 - 90% vse podčrtano :)))

Tako da je celostna slika takšna: vojaki imajo čine, čistilke metle ... uredniki ste pač drug od drugega podčrtani :)))

Mi člani ali uporabniki portala pa se delimo na:

- blizu, bliže, najbliže, preblizu urednikom :)))

- daleč, dlje, najdlje, predaleč od urednikov :)))

Po skupinah: pogosto podčrtani, ob praznikih podčrtani, nikoli podčrtani.

Vse skupaj je pa vseeno, kadar prebereš res dobro pesem ... med nepodčrtanimi

jih je še vedno več, hvala bogu :)))

Glede pesmi, ki naj bi se tukaj komentirala:

Jaz jo (pesem) doživljam kot hrepenenje po preprostosti, ki se vsakodnevno obleče v profesionalno uniformo, ker se tako (od nje) pač pričakuje. Samo v avtu je res ona, polna hrepenenj, sanj ... Prestop v drugo telo je katarza in dnevna kazen obenem. List odnese s seboj v hišo, predvidevam :)))

LP,

Klavdija KIA Zbičajnik

Oh, Klavdija KIA Zbičajnik, po kakšnem kriteriju pa ti razdeljuješ člane uprabnike ...

Kriteriji ocenjevanja pesmi na Pesem si so objavljeni in dostopni vsakemu članu. K temu naj povem še to, če morda ni dovolj evidentno, da so uredniki povabljeni k sodelovanju izmed članov Pesem.si. In ne izbiramo jih le po tem, ali znajo videti pesmi, obvladajo tudi pesniška orodja z nekaj teorije in zgodovine literature, ali znajo  komentirati in uredniško delati na njih, ampak so tudi pesnice / pesniki z izdelano avtorsko poetiko, ki preživi tudi v širšem (slovenskem) merilu.

Kaj če bi enkrat za spremembo pogledala tudi v kakšne literarne revije? Te ne bo nič presenetilo, če npr. Literatura objavi pesmi urednika Uroša Zupana (navajam zgolj kot primer, ker teh je veliko) -  širše:  ali to, da si urednik, pomeni, da ne smeš več objavljati?

Naslednje komentarje, ki se bodo zatikali ob podčrtovanje in ocenjevanje, bom izbrisala, saj se ne tičejo vsebine te pesmi (k sreči si pri prejšnjem le napisala nekaj tudi o objavljeni pesmi).

Lp, Ana

Ne vem, če je šlo toliko za retorično vprašanje, na katerega bi se naj ne odgovarjalo, kot bolj za to, da je šlo bolj za poskus pojasnjevanja, da tudi uredniki/ce, v bistvu nis(m)o nič več in nič manj, kot "registrirani člani" portala.si, v prvi vrsti pesnice in pesniki z bolj ali manj zgrajeno poetiko, kot pač lahko tudi preberemo in si o pisanju vsakega ustvarimo svoje mnenje.

Tako nekako vsaj jaz funkcioniram tukaj in svojo korajžo, da upam "jezikati" in "ocenjevati"" o vsakršni pesmi, črpam iz desetletja dolgih izkušenj, ki sem jih z branjem takšne in podobne poezije (ter proze), pridobil pri urejanju "obrobnih" literarnih publikacij.

Absolutno pa, kot za umetnost velja (in poezija v tem ni nobena izjema,) da poleg vseh drugih mogočih in nemogočih kriterijev, ko dela "razvrščamo" po "kvaliteti", ni možno zaobiti subjektivne note, tako posameznika, kot tudi njegovega razpoloženja, pa tudi poznavanja avtorjev ne. Pri takšnem (obvladljivem) številu poetes in poetov, tudi anonimnost ne bi kaj prida pomagal k objektivnosti, saj je hitro mogoče prepoznavati pisce tudi preko njihovega dela, tako v formi, kot v vsebini.  

Zato je nekakšna "solidarnost" med urednicama in uredniki, v smislu, da se "bolj poglobljeno" posvetimo kakšni njihovi/naši pesmi, kot bi se drugače morebiti ne, po svoje razumljiva, če že ne "opravičljiva". Vem pa, ker poznam osebno vse sourednice/ke, da se vsi zelo iskreno in pošteno trudijo tudi s prebiranjem vseh pesmi, vseh avtorjev, pri čemer se zopet ni mogoče izogniti dejstvu, da vsak raje prebira tisto, kar mu je bliže. Jaz, na primer, se praviloma izogibam rimanim in "drdrajočim" formam, kot jim malo "žleht" rečem, kakor tudi haikujem in njihovim hibridom, ki me niso nikoli preveč navduševali. 

Spoštovana Kia, in vzemi to bolj kot "javno razmišljanje", kot morebiti "polemiko" s tvojim zapisom, ker se v veliki meri z njim strinjam. Morda me malo moti ta ločnica med uredniki in "navadnimi" člani, ki je jaz v resnici nekako ne priznavam.

Lep pozdrav,

Peter

  

KIA, hvala za interpretacijo pesmi.

Tvoj splošni komentar o podčrtovanju in uredniškem delu ne sodi pod mojo pesem, zato sem tvoj zadnji komentar odstranila.

Od podčrtank sicer nimam posebne materialne koristi. Medtem ko je izbor podčrtank članov objavljen v tiskanem zborniku, jaz zaradi svoje uredniške funkcije te možnosti nimam - razen če bi se moj izdelek uvrstil med pesmi po izboru članov. Če je kaj podčrtano, je, tako si predstavljam, kot priznanje kakovosti pesmi.

Lp, Silvana

Dovolj. Podcrtovanje je del delovanja Pesem si. Vsi smo sprejeli, vsi smo tukaj, ker tako zelimo. Kaksne so koristi podcrtovanja in ocenjevanja? Predvsem gre za informacijo za avtorja s strani urednika. To je pa tudi vse, kar je zares pomembno. Sama menim, da je najpomembneje itak, da clan sam oceni, katere informacije bo sprejel, katere ne. Kia, predlagam tako: odzivaj se na pesem in lahko tudi na komentar glede kvalitete. Ce se ne strinjas, v tem konkretnem primeru s Petrovo razlago, repliciraj na to. Izrazi svoj pogled in svoj morebitni "zakaj pesem ni dobra". To je sprejemljivo. Javno povem tudi to, da Petrova utemeljitev v prvem delu ni relevantna. To je njegovo razmisljanje, ki vsaj po moje ne sodi v konkretno utemeljitev pesmi. Torej v tem pogledu razumem Kiin odziv. Se mi pa zdi, da ne eno ne drugo ni relevantno za oceno kvalitete te pesmi.