Na tržnici je živo.

Kruh in pecivo vlečeta topel vonj

do sadja, ki cedi svojo kislo sladkost,

žarijo banane od vročine juga,

grozdne jagode zapirajo sonce v sebi.

Pod roko se prodaja rumeno maslo z rožico

iz kalupa nekega drugega časa,

branjevke povprek opravljajo vreme,

ki nezvesto visi nad jesenskimi dnevi.

Med pisanim življenjem

švigajo sence brez obrazov,

privleče jih brezup v globokih žepih,

za temnimi zavesami trupel

prodajajo ukradena življenja,

ki jih nihče ne pogreša iskreno,

le kakšna mati v brezupu vije roke

ob moškem brez ledvice,

da streha ne pušča več,

ko srce njenega sina bije nekje po svetu

v tujcu,

na nočni pult položi svoje telo,

morda nekega dne prav njemu.

Na tržnici je mrtvo.

pi - irena p.