O šestnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na 16. natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 114 avtoric in avtorjev iz šestindvajsetih držav, in sicer: iz Avstrije, Avstralije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, s Filipinov, iz Francije, s Hrvaške, iz Italije, Indije, Indonezije, z Irske, iz Izraela, Latvije, z Madžarske, iz Makedonije, Nemčije, z Nove Zelandije, s Poljske, iz Romunije, s Slovaške, iz Slovenije, Srbije, Ukrajine, Velike Britanije in ZDA. Iz Slovenije je prispelo 252 haikujev, sledi ji Hrvaška s 84 haikuji, iz ostalih držav je prispelo od 1 do 29 haikujev.

Komisija, ki so jo ponovno sestavljali Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman, je izmed 619 prispelih haikujev izbrala tri haikuje za nagrado, dvanajst za pohvalo in štirideset za objavo v reviji, kar je skupaj 55 oz. 9% vseh prispelih haikujev. Pri izboru je upoštevala izvirnost haiku motivov, bivanjsko enost človeka z naravo in drugimi okolji, tudi s sočlovekom in samim seboj, ter skozi doživetje haiku trenutka izražena čustva.

Haikuje v tujih jezikih so prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Iskrene čestitke nagrajencem ter drugim izbranim avtoricam in avtorjem – v pričakovanju izvirnih haikujev na 17. natečaju!

Alenka Zorman

Odmev pragozda

(utemeljitve nagrajenih haikujev)

Prva nagrada

Winter diary –

a page of words

a page of silence

zimski dnevnik –

stran z besedami

stran tišine

Eduard Tara, Romunija

Zima. Sneg obarva pokrajino v (črno) belo. Čuti se (lahko) sprostijo, saj ni treba procesirati (pre)velike količine vtisov. Zvoki (narave) se omehčajo ali celo potihnejo. Posledično se umiri tudi um.

Haiku ujame trenutek, ko pesnik ob pisanju dnevnika opravi refleksijo svojega početja. Zave se, da mu zimski čas ne ponuja prav veliko »snovi« za pisanje. Navidezno razočaranje, ob prvem branju pesmi, da je tišina enakovredna besedam, zamenja uvid, da šele v tišini lahko spoznamo Besedo (Lógos, Neizrekljivo …).

Tišina velja za klasično temo (tradicionalnega) haikuja. Naj trditev ponazorimo s pesmijo, ki jo je napisal Šoiči Taneda – Santôka (1882 – 1940): sneg pada / na že padli sneg / tišina. Pri Tari dobi Tišina svojo (samostojno, enakopravno, enakovredno) stran. Pravzaprav se strani Tišine ponavljajo, ritmično izmenjujejo s stranmi besed. In ravno to uspe pesniku izraziti s tem, da ponovi besedo »stran« (čeprav ponavljanje besed v haikuju ni priporočljivo). A ravno s ponovitvijo iste besede pesem (lahko) zaziblje bralca v trans, v katerem (lahko) podoživi skrivnost Besede oziroma Tišine.

Edin Saračević

Druga nagrada

lovska koča

na bahavi steni

krik jelena

Gašper Trček, Slovenija

Tudi ta haiku govori o tišini oziroma Tišini, v katero pa nas pesnik (v)pelje na precej drugačen način.

Lovske koče so po navadi blizu gozda ali v samem gozdu. Njihove notranje stene krasijo (ali »krasijo«) različne trofeje divjih živali ali njihovih delov: glave, rogovje … Pesnik (upravičeno) doživlja takšno razkazovanje lovskih dosežkov kot bahavo. Da se lovci dejansko radi hvalijo, priča tudi fraza »lovska latinščina«, ki opisuje pripovedovanje lovcev o (šaljivo) pretiranih ali celo izmišljenih prigodah.

Ne vemo, kaj je pesnika pripeljalo v lovsko okolje, a očitno je, da z lovci ne deli enakih vrednot. Tam, kjer oni vidijo (kapitalno) trofejo, pesnik sliši oziroma (u)vidi nemi krik jelena. S tem krikom pa se odpira vprašanje o smislu življenja, o estetiki in etiki, o (več) vrednosti ali o enakovrednosti človeškega in živalskega življenja.

Haiku, kot pesniška oblika, »slika« Življenje kot Eno(st), kot nedeljivo. Zaradi te Eno(tno)sti Življenja pesnik tudi lahko sliši krik jelena, sočustvuje z njim. Zaradi medsebojne povezanosti

in nedeljivosti Življenja nam lahko vsak trenutek omogoči doživetje Večnosti, Brezčasnosti, Enosti … Zato lahko, brez kančka ironije, rečemo, da smrt jelena ni bila zaman. Njegov (smrtni) krik je porodil rahločutno pesem, ki govori tudi v imenu (tako ubitih kot živih) divjih živali.

Edin Saračević

Tretja nagrada

circus –

in the breath of the tiger

the rainforest echo

cirkus –

v tigrovi sapi

odmev pragozda

Minh-Triêt PHAM, Francija

Victor Hugo je rekel, da je Bog ustvaril mačko zato, da bi ljudje imeli tigra za ljubkovanje. Kako lepa misel. Ko bi vsaj v resnici bilo tako!

Tretjenagrajeni haiku nas popelje v čisto drugo smer, v povsem drugačno razpoloženje. Znajdemo se v cirkuški areni, sredi umetne zaslepljujoče svetlobe, kjer tiger zabava ljudi, ki morajo svojo slo po vse večji količini vznemirljivih dogodkov potešiti z voajerizmom.

Nasproti njim se znajde tiger, veličastna žival, katere domovanje je temačen pragozd, poln vlage in nežnih meglic. Najbrž bi se bilo smiselno vprašati, ali je ta cirkuški tiger sploh kdaj čutil na svoji koži bičanje dežnih kapelj, ki jih kmalu popije sonce. Odgovor se nam ponudi kar sam.

Toda tiger ostaja tiger. V njegovi sapi, ki telesu daje življenje, je njegovo bistvo, odmev glasnega rjovenja divje živali. Njegova pokončnost sredi človeške džungle je sprožila haiku trenutek, v katerem se je pesnik zavedel sobivanja, edinosti gledajočega in gledanega. Upam, da je tedaj zapustil cirkus... in posvojil mačko iz zavetišča za živali!

Silva Trstenjak

Pohvaljeni haiku

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

forest depth

turns a stray man's shudder

into an echo

globina gozda

spreminja drget potepuha

v odmev

Jovanka Božić, Srbija

on the staircase

steps familiar to yours –

waiting in vain

na stopnišču

koraki podobni tvojim –

čakanje v prazno

Slobodan Ilić, Srbija

Moje pore

se ne morejo ločiti

od tvojega potu.

Gaja Jezernik, Slovenija

zametek svita

na ustnicah spečega

porojeni nasmeh

Ivanka Kostantino, Slovenija

v medici dneva

brez žužnanja čebelic

cvetijo češnje

Murka Kristan, Slovenija

Leživa v travi

pod lesko in štejeva

kožna znamenja.

Jernej Kusterle, Slovenija

U kaplju rose

stalo cijelo Sunce.

I moje oko.

V kaplji rose

celo Sonce.

In moje oko.

Ranko Pavlović, Bosna in Hercegovina

olujni vjetar

stari dimnjak pjeva

svoju pjesmu

nevihtni veter

stari dimnik poje

svojo pesem

Živko Prodanović, Hrvaška

Ispod mosta

još ima kartonskih kuća.

Zimski je mjesec.

Pod mostom

so še kartonske hiše.

Zimski mesec je.

Tatjana Stefanović, Srbija

From silence

into the waterfall's roar –

first snowflakes

Iz tišine

v hrumenje slapa –

prve snežinke

Eduard Tara, Romunija

uspori vjetre

ovaj oblačić liči

na nježno jagnje

umiri se, veter

ta oblaček je podoben

nežnemu jagnjetu

Živko Vujić Bosna in Hercegovina

cvetoči grm

pajek nežno križa

dišeči prah

Zdravko Zupančič, Slovenija

Izbor ostalih haikujev

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

sneaky kiss

the breakfast kettle

keeps singing

ukraden poljub

jutranji čajnik

še kar piska

Ernest Berry, Nova Zelandija

autumn solitude

under dark leaves

a layer of darker ones

jesenska samotnost

pod temnimi listi

plast temnejših

Dejan Bogojević, Srbija

bitter cold

we make an appointment

with a marriage counselor

oster mraz

dogovor za srečanje

z zakonskim svetovalcem

Amita Dasgupta, ZDA

do you have kids

a little girl asks

mother superior

imaš otroke

majhna deklica vpraša

nuno prednico

Amita Dasgupta, ZDA

From the palm

we drink spring water,

the sparrow and I.

Z dlani

pijeva studenčnico,

vrabček in jaz.

Iskra Doneva, Makedonija

pogovarjajva se

o tistem delu mene,

ki ga ni na spletu

Sara Fabjan, Slovenija

slika na steni

podoba rajne mame

vsako leto mlajša

Bojan Foršček, Slovenija

kaplja rose na dlani

v jasminovem grmu

stara kačja koža

Franjo Frančič, Slovenija

Journey wind –

lifting a butterfly out

of the dust

Veter na poti –

dviguje metulja

iz prahu

Volker Friebel, Nemčija

space station

astronauts decorating

the Christmas tree

vesoljska postaja

astronavti krasijo

božično jelko

Željko Funda, Hrvaška

a stray dog

behind the street musician

Sunday morning

potepuški pes

za uličnim muzikantom

nedeljsko jutro

Petya Gleridis, Bolgarija

struggling to fly

is it birth or death?

monarch butterfly

komaj še leti

je to rojstvo ali smrt

metulja monarha?

Anne Hollier Ruddy, Nova Zelandija

na obali

krošnja borovca

ozvoči burjo

Joca Jamšek, Slovenija

chilled morning

and two insects

in embrace

mrzlo jutro

in žuželki

v objemu

Vilma Knežević, Hrvaška

veter slači brezo

pod rumeno srajčko

bela koža

Olga Kolenc, Slovenija

noč brez sna

navdih zapoje

s pticami

Ivanka Kostantino, Slovenija

Rastoče sonce.

Na otroškem igrišču

steza do neba.

Samo Kreutz, Slovenija

Slepa ulica.

Pričvrščena ob znaku –

pajkova mreža.

Samo Kreutz, Slovenija

V večer sega vonj

orehove potice

po maminem receptu.

Jernej Kusterle, Slovenija

procesija

na raspelo

slijeće golub

procesija

na razpelu

pristane golob

Tonka Lovrić Hrvaška

krajinomal'ba:

biele čiary stihačiek

a stopa v snehu

krajinska slika:

bele črte lovcev

in sled v snegu

Katarina Mikolάšovά, Slovaška

Zunaj poje vsem

v kletki ujeta ptica

molči le meni.

Rudi Mlinar, Slovenija

Jutranja megla.

Mlečna slika obzorja.

Prisluhnem sebi.

Rozika Močnik, Slovenija

A field of flowers

with bowed heads …

defeated soldiers

Polje cvetic

s sklonjenimi glavami …

poraženi vojaki

Rita Oreh, Izrael

keyhole

view only

in one way

ključavnica

pogled samo

v eno smer

Wincenty Ozga, Poljska

poppies field

wind blows

more gently

makovo polje

veter piha

bolj milo

Wincenty Ozga, Poljska

vijavica –

na leđima školarca

još teža torba

snežni metež –

na šolarjevem hrbtu

še težja torba

Marija Pogorilić, Hrvaška

kačji pastirji

prosojno modri

šivajo zrak

Milojka M. Premru, Slovenija

pax fontana

zajedno piju vodu

vrapci i golub

fontana miru

skupaj pijejo vodo

vrabci in golob

Živko Prodanović, Hrvaška

island of vineyards

hill slopes ripe

with bird netting

otok vinogradov

na pobočjih zorijo

mreže proti pticam

Elaine Riddell, Nova Zelandija

Papirnati zmaj

visoko nad krošnjami –

kje so otroci?

Marko Skok Mezopotamsky, Slovenija

Vonj mokre trave,

v hladnem vetru dišeč

lesket njenih las.

Vladimir Steinbuch, Slovenija

Vodna gladina

lovi se kačji pastir

s svojo senco

Rudi Stopar, Slovenija

october leaves

the only light today

oktobrsko listje

edina svetloba današnjega dne

Dietmar Tauchner, Avstrija

večerna zarja

v slani vodi plava

mamino sonce

Gašper Trček, Slovenija

kutija nakita

sačuvala majčine

životne priče

šatulja z nakitom

je ohranila mamine

življenjske zgodbe

Ljiljana Vujić Tomljanović, Bosna in Hercegovina

mala stanica,

a koliko li samo

odlazaka pamti?

majhna postaja

koliko odhodov

se spominja?

Ljiljana Vujić Tomljanović, Bosna in Hercegovina

airport security

he wears dark glasses

even indoors

letališko varovanje

on nosi temna očala

tudi v stavbi

Neal Whitman, ZDA

sirkova metla

otroci zbijajo s streh

ledene sveče

Klavdija Zbičajnik, Slovenija

u zaljevu

izvire ponornica

u kosi skarabej

v zalivu

izvira ponikalnica

v laseh skarabej

Jana Žufić, Hrvaška

Lea, Marko, Klavdija, pa morda še kdo s Pesem.si, ki ga ne poznam, moje čestitke

in lep pozdrav

Dimitrij

Čestitke tudi z moje strani, Lei, Markotu, Klavdiji, Murki, Samotu (menim, da se nisem zmotila) in še morda komu, ki je član pesem.si.

lp, ajda

 

Hvala, Dimitrij in Ajda :)

Čestitke vsem pesem.sijevcem, posebno Gašperju za drugo nagrado in en objavljen haiku!

Se opravičujem, da to dodajam šele nocoj, a te dni sem res v stiski s časom.

Lp, Lea

Čestitke vsem objavljenim!

(letos sama nisem sodelovala)

LP, mcv

Hvala za čestitke in seveda aplavz za vse nagrajene, pohvaljene in objavljene haikuje vsem avtorjem, še posebej pesemsijevcem : )

Lp, Marko

Čestitam!

:-)

Lp,

Vesna.

Tudi moje čestitke !

lp, Ida

Bravo, mislim, da je med haikuji pesem.si velesila - v uredništvu se veselimo  z  Gašperjem (prašeg), Leo, Murko, Markom, Kio, Samotom (albin)! Le tako naprej in veliko navdiha! 

Hvala ... Dimitrij, Ajda ... skratka vsem.

Čestitke tudi ostalim izbranim,

KIA