Forum

16. mednarodni natečaj za najboljši haiku

Revija Apokalipsa razpisuje
16. MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU

Pošljete lahko največ šest neobjavljenih haikujev. Izbira te >najčistejše, najkrajše in najbolj poetične< pesniške oblike ne bo omejena z metriko 5-7-5 ali s kako posebno tematiko.
Predvidenih je več praktičnih nagrad, najboljši haikuji pa bodo objavljeni v septembrski številki revije Apokalipsa v letu 2014. O rezultatih natečaja bodo nagrajeni avtorji osebno in javno obveščeni. Prispele haikuje bo ovrednotila mednarodna žirija v sestavi: Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman.

Haikuje pošljite v štirih izvodih, označenih s šifro, najkasneje do 15. marca 2014 na naslov REVIJA APOKALIPSA, Ul. Lili Novy 25, 1000 Ljubljana s pripisom Za haiku natečaj.
Pošiljka naj vsebuje tudi zapečateno, s šifro označeno kuverto s podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, spletni naslov ali elektronsko pošto, telefon, poklic, starost). V primeru pošiljke na elektronski naslov: [email protected], pa pošljite dve ločeni priponki označeni z šifro - v eni naj bodo haikuji, v drugi pa podatki.

Aleš Košuta
KUD Apokalipsa

 

Lea199

Poslano:
05. 10. 2014 ob 21:49
Spremenjeno:
09. 10. 2014 ob 13:28


O šestnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku



Na 16. natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 114 avtoric in avtorjev iz šestindvajsetih držav, in sicer: iz Avstrije, Avstralije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, s Filipinov, iz Francije, s Hrvaške, iz Italije, Indije, Indonezije, z Irske, iz Izraela, Latvije, z Madžarske, iz Makedonije, Nemčije, z Nove Zelandije, s Poljske, iz Romunije, s Slovaške, iz Slovenije, Srbije, Ukrajine, Velike Britanije in ZDA. Iz Slovenije je prispelo 252 haikujev, sledi ji Hrvaška s 84 haikuji, iz ostalih držav je prispelo od 1 do 29 haikujev.


Komisija, ki so jo ponovno sestavljali Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman, je izmed 619 prispelih haikujev izbrala tri haikuje za nagrado, dvanajst za pohvalo in štirideset za objavo v reviji, kar je skupaj 55 oz. 9% vseh prispelih haikujev. Pri izboru je upoštevala izvirnost haiku motivov, bivanjsko enost človeka z naravo in drugimi okolji, tudi s sočlovekom in samim seboj, ter skozi doživetje haiku trenutka izražena čustva.


Haikuje v tujih jezikih so prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.


Iskrene čestitke nagrajencem ter drugim izbranim avtoricam in avtorjem – v pričakovanju izvirnih haikujev na 17. natečaju!


Alenka Zorman




Odmev pragozda

(utemeljitve nagrajenih haikujev)



Prva nagrada


Winter diary –

a page of words

a page of silence


zimski dnevnik –

stran z besedami

stran tišine


Eduard Tara, Romunija



Zima. Sneg obarva pokrajino v (črno) belo. Čuti se (lahko) sprostijo, saj ni treba procesirati (pre)velike količine vtisov. Zvoki (narave) se omehčajo ali celo potihnejo. Posledično se umiri tudi um.


Haiku ujame trenutek, ko pesnik ob pisanju dnevnika opravi refleksijo svojega početja. Zave se, da mu zimski čas ne ponuja prav veliko »snovi« za pisanje. Navidezno razočaranje, ob prvem branju pesmi, da je tišina enakovredna besedam, zamenja uvid, da šele v tišini lahko spoznamo Besedo (Lógos, Neizrekljivo …).


Tišina velja za klasično temo (tradicionalnega) haikuja. Naj trditev ponazorimo s pesmijo, ki jo je napisal Šoiči Taneda – Santôka (1882 – 1940): sneg pada / na že padli sneg / tišina. Pri Tari dobi Tišina svojo (samostojno, enakopravno, enakovredno) stran. Pravzaprav se strani Tišine ponavljajo, ritmično izmenjujejo s stranmi besed. In ravno to uspe pesniku izraziti s tem, da ponovi besedo »stran« (čeprav ponavljanje besed v haikuju ni priporočljivo). A ravno s ponovitvijo iste besede pesem (lahko) zaziblje bralca v trans, v katerem (lahko) podoživi skrivnost Besede oziroma Tišine.


Edin Saračević



Druga nagrada


lovska koča

na bahavi steni

krik jelena


Gašper Trček, Slovenija



Tudi ta haiku govori o tišini oziroma Tišini, v katero pa nas pesnik (v)pelje na precej drugačen način.


Lovske koče so po navadi blizu gozda ali v samem gozdu. Njihove notranje stene krasijo (ali »krasijo«) različne trofeje divjih živali ali njihovih delov: glave, rogovje … Pesnik (upravičeno) doživlja takšno razkazovanje lovskih dosežkov kot bahavo. Da se lovci dejansko radi hvalijo, priča tudi fraza »lovska latinščina«, ki opisuje pripovedovanje lovcev o (šaljivo) pretiranih ali celo izmišljenih prigodah.


Ne vemo, kaj je pesnika pripeljalo v lovsko okolje, a očitno je, da z lovci ne deli enakih vrednot. Tam, kjer oni vidijo (kapitalno) trofejo, pesnik sliši oziroma (u)vidi nemi krik jelena. S tem krikom pa se odpira vprašanje o smislu življenja, o estetiki in etiki, o (več) vrednosti ali o enakovrednosti človeškega in živalskega življenja.


Haiku, kot pesniška oblika, »slika« Življenje kot Eno(st), kot nedeljivo. Zaradi te Eno(tno)sti Življenja pesnik tudi lahko sliši krik jelena, sočustvuje z njim. Zaradi medsebojne povezanosti

in nedeljivosti Življenja nam lahko vsak trenutek omogoči doživetje Večnosti, Brezčasnosti, Enosti … Zato lahko, brez kančka ironije, rečemo, da smrt jelena ni bila zaman. Njegov (smrtni) krik je porodil rahločutno pesem, ki govori tudi v imenu (tako ubitih kot živih) divjih živali.


Edin Saračević



Tretja nagrada


circus –

in the breath of the tiger

the rainforest echo


cirkus –

v tigrovi sapi

odmev pragozda


Minh-Triêt PHAM, Francija



Victor Hugo je rekel, da je Bog ustvaril mačko zato, da bi ljudje imeli tigra za ljubkovanje. Kako lepa misel. Ko bi vsaj v resnici bilo tako!


Tretjenagrajeni haiku nas popelje v čisto drugo smer, v povsem drugačno razpoloženje. Znajdemo se v cirkuški areni, sredi umetne zaslepljujoče svetlobe, kjer tiger zabava ljudi, ki morajo svojo slo po vse večji količini vznemirljivih dogodkov potešiti z voajerizmom.


Nasproti njim se znajde tiger, veličastna žival, katere domovanje je temačen pragozd, poln vlage in nežnih meglic. Najbrž bi se bilo smiselno vprašati, ali je ta cirkuški tiger sploh kdaj čutil na svoji koži bičanje dežnih kapelj, ki jih kmalu popije sonce. Odgovor se nam ponudi kar sam.


Toda tiger ostaja tiger. V njegovi sapi, ki telesu daje življenje, je njegovo bistvo, odmev glasnega rjovenja divje živali. Njegova pokončnost sredi človeške džungle je sprožila haiku trenutek, v katerem se je pesnik zavedel sobivanja, edinosti gledajočega in gledanega. Upam, da je tedaj zapustil cirkus... in posvojil mačko iz zavetišča za živali!


Silva Trstenjak




Pohvaljeni haiku

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)



forest depth

turns a stray man's shudder

into an echo


globina gozda

spreminja drget potepuha

v odmev


Jovanka Božić, Srbija



on the staircase

steps familiar to yours –

waiting in vain


na stopnišču

koraki podobni tvojim –

čakanje v prazno


Slobodan Ilić, Srbija



Moje pore

se ne morejo ločiti

od tvojega potu.


Gaja Jezernik, Slovenija




zametek svita

na ustnicah spečega

porojeni nasmeh


Ivanka Kostantino, Slovenija



v medici dneva

brez žužnanja čebelic

cvetijo češnje


Murka Kristan, Slovenija



Leživa v travi

pod lesko in štejeva

kožna znamenja.


Jernej Kusterle, Slovenija



U kaplju rose

stalo cijelo Sunce.

I moje oko.


V kaplji rose

celo Sonce.

In moje oko.


Ranko Pavlović, Bosna in Hercegovina



olujni vjetar

stari dimnjak pjeva

svoju pjesmu


nevihtni veter

stari dimnik poje

svojo pesem


Živko Prodanović, Hrvaška



Ispod mosta

još ima kartonskih kuća.

Zimski je mjesec.


Pod mostom

so še kartonske hiše.

Zimski mesec je.


Tatjana Stefanović, Srbija




From silence

into the waterfall's roar –

first snowflakes


Iz tišine

v hrumenje slapa –

prve snežinke


Eduard Tara, Romunija



uspori vjetre

ovaj oblačić liči

na nježno jagnje


umiri se, veter

ta oblaček je podoben

nežnemu jagnjetu


Živko Vujić Bosna in Hercegovina



cvetoči grm

pajek nežno križa

dišeči prah


Zdravko Zupančič, Slovenija





Izbor ostalih haikujev

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)



sneaky kiss

the breakfast kettle

keeps singing


ukraden poljub

jutranji čajnik

še kar piska


Ernest Berry, Nova Zelandija



autumn solitude

under dark leaves

a layer of darker ones


jesenska samotnost

pod temnimi listi

plast temnejših


Dejan Bogojević, Srbija

bitter cold

we make an appointment

with a marriage counselor


oster mraz

dogovor za srečanje

z zakonskim svetovalcem


Amita Dasgupta, ZDA



do you have kids

a little girl asks

mother superior


imaš otroke

majhna deklica vpraša

nuno prednico


Amita Dasgupta, ZDA



From the palm

we drink spring water,

the sparrow and I.


Z dlani

pijeva studenčnico,

vrabček in jaz.


Iskra Doneva, Makedonija



pogovarjajva se

o tistem delu mene,

ki ga ni na spletu


Sara Fabjan, Slovenija



slika na steni

podoba rajne mame

vsako leto mlajša


Bojan Foršček, Slovenija



kaplja rose na dlani

v jasminovem grmu

stara kačja koža


Franjo Frančič, Slovenija




Journey wind –

lifting a butterfly out

of the dust


Veter na poti –

dviguje metulja

iz prahu


Volker Friebel, Nemčija



space station

astronauts decorating

the Christmas tree


vesoljska postaja

astronavti krasijo

božično jelko


Željko Funda, Hrvaška



a stray dog

behind the street musician

Sunday morning


potepuški pes

za uličnim muzikantom

nedeljsko jutro


Petya Gleridis, Bolgarija



struggling to fly

is it birth or death?

monarch butterfly


komaj še leti

je to rojstvo ali smrt

metulja monarha?


Anne Hollier Ruddy, Nova Zelandija



na obali

krošnja borovca

ozvoči burjo


Joca Jamšek, Slovenija







chilled morning

and two insects

in embrace


mrzlo jutro

in žuželki

v objemu


Vilma Knežević, Hrvaška



veter slači brezo

pod rumeno srajčko

bela koža


Olga Kolenc, Slovenija



noč brez sna

navdih zapoje

s pticami


Ivanka Kostantino, Slovenija



Rastoče sonce.

Na otroškem igrišču

steza do neba.


Samo Kreutz, Slovenija



Slepa ulica.

Pričvrščena ob znaku –

pajkova mreža.


Samo Kreutz, Slovenija



V večer sega vonj

orehove potice

po maminem receptu.


Jernej Kusterle, Slovenija



procesija

na raspelo

slijeće golub


procesija

na razpelu

pristane golob


Tonka Lovrić Hrvaška

krajinomal'ba:

biele čiary stihačiek

a stopa v snehu


krajinska slika:

bele črte lovcev

in sled v snegu


Katarina Mikolάšovά, Slovaška



Zunaj poje vsem

v kletki ujeta ptica

molči le meni.


Rudi Mlinar, Slovenija



Jutranja megla.

Mlečna slika obzorja.

Prisluhnem sebi.


Rozika Močnik, Slovenija



A field of flowers

with bowed heads …

defeated soldiers


Polje cvetic

s sklonjenimi glavami …

poraženi vojaki


Rita Oreh, Izrael



keyhole

view only

in one way


ključavnica

pogled samo

v eno smer


Wincenty Ozga, Poljska


poppies field

wind blows

more gently


makovo polje

veter piha

bolj milo


Wincenty Ozga, Poljska

vijavica –

na leđima školarca

još teža torba


snežni metež –

na šolarjevem hrbtu

še težja torba


Marija Pogorilić, Hrvaška



kačji pastirji

prosojno modri

šivajo zrak


Milojka M. Premru, Slovenija



pax fontana

zajedno piju vodu

vrapci i golub


fontana miru

skupaj pijejo vodo

vrabci in golob


Živko Prodanović, Hrvaška



island of vineyards

hill slopes ripe

with bird netting


otok vinogradov

na pobočjih zorijo

mreže proti pticam


Elaine Riddell, Nova Zelandija



Papirnati zmaj

visoko nad krošnjami –

kje so otroci?


Marko Skok Mezopotamsky, Slovenija



Vonj mokre trave,

v hladnem vetru dišeč

lesket njenih las.


Vladimir Steinbuch, Slovenija




Vodna gladina

lovi se kačji pastir

s svojo senco


Rudi Stopar, Slovenija



october leaves

the only light today


oktobrsko listje

edina svetloba današnjega dne


Dietmar Tauchner, Avstrija



večerna zarja

v slani vodi plava

mamino sonce


Gašper Trček, Slovenija



kutija nakita

sačuvala majčine

životne priče


šatulja z nakitom

je ohranila mamine

življenjske zgodbe


Ljiljana Vujić Tomljanović, Bosna in Hercegovina



mala stanica,

a koliko li samo

odlazaka pamti?


majhna postaja

koliko odhodov

se spominja?


Ljiljana Vujić Tomljanović, Bosna in Hercegovina



airport security

he wears dark glasses

even indoors


letališko varovanje

on nosi temna očala

tudi v stavbi


Neal Whitman, ZDA


sirkova metla

otroci zbijajo s streh

ledene sveče


Klavdija Zbičajnik, Slovenija



u zaljevu

izvire ponornica

u kosi skarabej


v zalivu

izvira ponikalnica

v laseh skarabej


Jana Žufić, Hrvaška

Zastavica

dimitrij

Poslano:
05. 10. 2014 ob 22:52
Spremenjeno:
05. 10. 2014 ob 20:52

Lea, Marko, Klavdija, pa morda še kdo s Pesem.si, ki ga ne poznam, moje čestitke

in lep pozdrav

Dimitrij

Zastavica

ajda

Poslano:
06. 10. 2014 ob 15:11
Spremenjeno:
06. 10. 2014 ob 13:11

Čestitke tudi z moje strani, Lei, Markotu, Klavdiji, Murki, Samotu (menim, da se nisem zmotila) in še morda komu, ki je član pesem.si.

lp, ajda

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
06. 10. 2014 ob 20:19
Spremenjeno:
06. 10. 2014 ob 18:19

Hvala, Dimitrij in Ajda :)

Čestitke vsem pesem.sijevcem, posebno Gašperju za drugo nagrado in en objavljen haiku!

Se opravičujem, da to dodajam šele nocoj, a te dni sem res v stiski s časom.

Lp, Lea

Zastavica

modricvet

Poslano:
07. 10. 2014 ob 19:21
Spremenjeno:
07. 10. 2014 ob 17:21

Čestitke vsem objavljenim!

(letos sama nisem sodelovala)

LP, mcv

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
09. 10. 2014 ob 04:40
Spremenjeno:
09. 10. 2014 ob 02:40

Hvala za čestitke in seveda aplavz za vse nagrajene, pohvaljene in objavljene haikuje vsem avtorjem, še posebej pesemsijevcem : )

Lp, Marko

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
09. 10. 2014 ob 07:49
Spremenjeno:
09. 10. 2014 ob 05:49

Čestitam!

:-)

Lp,

Vesna.

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
09. 10. 2014 ob 10:40
Spremenjeno:
09. 10. 2014 ob 08:40

Tudi moje čestitke !

lp, Ida

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 10. 2014 ob 18:20
Spremenjeno:
12. 10. 2014 ob 18:36

Bravo, mislim, da je med haikuji pesem.si velesila - v uredništvu se veselimo  z  Gašperjem (prašeg), Leo, Murko, Markom, Kio, Samotom (albin)! Le tako naprej in veliko navdiha! 


Zastavica

Klavdija KIA Zbičajnik

Poslano:
12. 10. 2014 ob 20:35
Spremenjeno:
12. 10. 2014 ob 18:35

Hvala ... Dimitrij, Ajda ... skratka vsem.

Čestitke tudi ostalim izbranim,


KIA

Zastavica

Komentiranje je zaprto!