Awake! For Morning in the Bowl of Night

Has flung the Stone that puts the Stars to Flight:

And lo! the Hunter of the East has caught

The Sultan’s Turret in a Noose of Light.

Here with a Loaf of Bread beneath the Bough,

A Flask of Wine, a Book of Verse—and Thou

Beside me, singing in the Wilderness—

And wilderness is Paradise enow.

’Tis all a chequer-board of Nights and Days

Where Destiny with Men for pieces plays,

Hither and thither moves, and mates, and slays,

And one by one back in the Closet lays.

The Rubáiyat of Omar Khayyám, trans. Edward Fitzgerald (1859; ed. G. F. Maine, London, 1954), quatrains 1, 11, 49.

Še link na davno pokojnega avtorja: http://sl.wikipedia.org/wiki/Omar_Hajam

Izvrstno si to prevedla, Aleksandra. Če pomislim na resnico, ki jo je že v 12.stol. razglašal Hajam, se mu res še danes lahko klanjamo. Baje, da mladi Iranci  množično obiskujejo in malikujejo njegov grob. tako kot Hafizovega.

Lep pozdrav

Andrejka

Omar Hajam, perzijski pesnik, filozof in znanstvenik iz 11. stoletja. V svetovno literaturo se je zapisal s štirivrstičnicami »rubajati«. V več kot 600 štirivrstičnicah predstavlja svoje poglede na fiziko in metafiziko življenja, prežete z renesančno radoživostjo.

Hajamove rubajatije so dolgo prevajali predvsem po posrednem angleškem prevodu, ki ga je leta 1859 objavil angleški literat Edward FitzGerald. K Hajamu se je večkrat vrnil, saj so njegove angleške ubeseditve perzijskih štirivrstičnic izšle kar v petih prevodno bolj ali manj različnih izdajah, kar pomeni, da so se tudi drugi prevajalci lahko (ali težko:) odločali med različnimi predlogami za prevod v ciljni jezik.

Za ilustracijo razlik podajam tu različne angleške prevode enajstega rubajata:

Here with a Loaf of Bread beneath the Bough,
A Flask of Wine, a Book of Verse — and Thou
Beside me singing in the Wilderness —
And Wilderness is Paradise enow.
            Edward FitzGerald (prva izdaja, 1859)

A Book of Verses underneath the Bough,
A Jug of Wine, a Loaf of Bread, — and Thou
Beside me singing in the Wilderness —
Oh, Wilderness were Paradise enow!
            Edward FitzGerald (peta izdaja, 1889)

Give me a flagon of red wine, a book of verses, a loaf of bread, and a little idleness. If with such store I might sit by thy dear side in some lonely place, I should deem myself happier than a king in his kingdom.

            Justin McCarthy (1888)

A book, a woman, and a flask of wine:
The three make heaven for me; it may be thine
Is some sour place of singing cold and bare,
But then, I never said thy heaven was mine.
            Richard Le Gallienne (1897)

Vir: http://en.wikiquote.org/wiki/Omar_Khayyám

Zasledila sem različne kritike glede FitzGeraldovega dela: eni pravijo, da njegov prevod presega Hajamovo »osnovo«, drugi ugotavljajo, da si je v prevodu dovolil precej svobodno interpretacijo in da je daleč od Hajatove izvirne ubeseditve. In duha. Po besedah enih in drugih si upamo sklepati, da so odmiki od izvirnika opazni.

V slovenščini so Rubajati prek FitzGeraldovega prevoda prvič izšli v prevodu Alojza Gradnika leta 1955, od leta 2001 pa imamo tri nove izdaje v slovenskem jeziku.

Aleksandra je tokrat prispevala prevode treh štirivrstičnic, za katere je uporabila prvo izdajo FitzGeraldovega prevoda. Posamezne štirivrstičnice so sicer samostojno zaključene enote, vendar v Aleksandrinem izboru delujejo kot pregled glavnih življenjskih tem od rojstva do smrti.

Prevod natančno sledi FitzGeraldovi metrični shemi. Prevod teče, pravzaprav razigrano poskakuje v zračnem merkurskem duhu, ki naj bi vel iz Hajamovih štirivrstičnic.

Opazim nekaj drobnih mašil, proti katerim tudi sama nisem imuna, a se nevsiljivo vključujejo v ubeseditev. Le v prevodu zadnje kitice ne vem, na kateri osebek naj bi se nanašala izjava »drug za drugim obleži«.

Je vse šahovnica noči in dni,
kjer usoda nas – figurice – lovi,
zavede nas, matira, pogubi,
da v škatli drug za drugim obleži.

Lp,  Jupiter!

PS Se opravičujem za tale čudno odebeljeni zapis ...

Jupiter, prehitela si me, ampak bom vseeno napisala. Letos sem se namreč ukvarjala s poezijo in prevodi Hajama in Hafisa in še nekaterih perzijskih pesnikov. Dobila sem tudi interlinearne prevode, in je ogromno razlik v originalu in v angleških prevodih (po katerih smo tudi mi dobili slovenski prevod). Angleški prevodi so namreč nastali pod velikim vplivom romantike in željo, da se prikaže Jutrovo kot nekakšna povsem drugačna kultura, ki se je veselila drobnih radosti življenja in, ki je kar pretiravala na trenutke s svojo odprtostjo in hedonizmom. Pravzaprav pa temu sploh ni tako - ženska, ki se pojavi kot lik točajke (ki je v nekaterih prevodih izgubljen, v drugih pa spremenjen v žensko, ki se pojavi samo kot ženska, kot nekaj, kar moškemu prinaša veselje), je pravzaprav simbol učitelja (ali učiteljice). Iz perzijske filozofije namreč izhaja prepričanje, da se je na takšne način "prelivala znanost". 

Meni se prevod sicer zdi dober, ampak če bi prevajala sama, bi se raje držala originala kot angleških prevodov ...

Lp, Lucija

ps: točajko omenjam, ker se dejansko skriva v originalu, katerega prevode je objavila Jupiter ...

Hihi, Lucija, izvoli ... LPJ!:)

Prevajati? Oh, ne ne ne ... nisem prevajalka, da bi se ubadala s tem, sem se že dovolj, ker sem se morala pri književnosti ... :)

Lucija, vidiš, kako uporabno je znanje srednjeveške književnosti! Bi lahko dopisala kakšen interlinearni prevod za tu predstavljene štirivrstičnice?

Huh, to bo težko, je bil 30. 4. vmes ... :)

Se bo že kaj  našlo, pa bomo pogledali :)

Hmm, ja, programski ali ideološki prevajalski posegi v izvirnik ... ob nekritičnem sprejemanju prevodov postanejo odstopanja vidna šele ob izmenjavi družbene perspektive. V ozadju Fitzgeraldovega prevajalskega pristopa lahko preučujemo, kot je napisala Lucija, filtriranje islamske renesanse skozi zahodnjaško romantična očala. Kjer pa, menda, ne gre samo za romantična hrepenenja po nedosegljivem, temveč tudi za konkretne težnje po prisvajanju ali podrejanju izvornega duha (haha, pa sem spet pri svojih temah) in tudi teritorija (v več pomenih izraza). Torej poleg literarne romantizacije lahko opazujemo tudi hegemonistično-kolonialne apetite zahodnega sveta in naravnost omalovaževalen odnos do islamske kulture srednjega veka.

Fitzgerald je v neki zasebni korespondenci takole opravičeval, pardon, pojasnil svoje posege v Hajamovo poezijo:

“It is an amusement for me to take what liberties I like with these Persians who as I think are not poets enough to frighten one from such excursions, and who really do want a little art  to shape them.”  

Zanimiv pristop prevajalca ... 

Ja, izgubljeno s prevodom (prevoda prevoda prevoda ...) - nenamerno ali, kot vidimo, celo namerno. :( Kaj bi, cenzura (taka in drugačna) se je od nekdaj dogajala, je pa seveda krasno, če jo lahko končno obidemo in prevedemo izvirnik vsaj približno tako, kot je bil napisan. (Ko bi le obvladala perzijščino! :)

Verzi so ilustrativni vložki eseja o literaturi, ki nekako dopolnjujejo teorijo oz. zgodovino. Morda bo v njem povedano tudi to, kar omenjata Jupiter in Lucija - Fitzgeraldovo samovoljno "popravljanje" izvirnega besedila. Jaz sem dobila v delo samo prevod verzov.

Še odgovor na "drug za drugim" - veže se na predmet, na nas (usoda nas lovi, nas zavede), torej drug za drugim (izmed nas) obleži.

Hvala za zanimivo razpravo!

Še glede mašil. Ironija pa taka - angleščina običajno v petih besedah pove, za kar slov. marsikdaj potrebuje pet vrstic. Hehe, malo karikiram, seveda. Ravno pri prevodih teh verzov pa se je v enem verzu zgodilo, da je bilo treba mašil (tu, zdaj), seveda ritmu (stopici) na ljubo. Mašilo vsaj ne spremeni pomena - precej bolj "nevarno" bi bilo vstavljanje klenih, a v izvirniku (hm, no, v angl. prevodu) neobstoječih besed ...

Idealno se mi zdi, če avtor sam prevede svojo stvaritev vsaj v angleščino. (Iz nje se bo razlila v druge jezike verjetno brez potrebe po še enem vmesnem prevodu.) Sama vidim, kaj se dogaja, ko to storiš - kako drugače kaj oblikuješ, navsezadnje že skoraj ni ista pesem (strogo asketsko gledano), a glavno je, da ohraniš v njej bistvo, sporočilo, vzdušje, dinamiko. Kot avtor si to lahko privoščiš, ker sam "veš, kaj si hotel povedati". Kot prevajalec pa zelo težko, razen če imaš direktni stik z avtorjem in ga lahko o vsem povprašaš (in dobiš smiselne odgovore).

Prosim za nasvet, kako izboljšati prevod.

Kerstin

Aleksandra,

bom poskusila izvedeti, kje se dobijo res uporabni interlinearni prevodi, pa ti sporočim. :)

O prevajanju pa tako - jaz sebe ne znam ali nekako ne zmorem, z veseljem pa pomagam tistemu, ki me želi prevajati. Sama pa zelo težko prestavljam svoje besede iz enega v drug jezik. Ne zdi se mi dobro - če bi se mi, bi verjetno napisala že v tistem jeziku ... :) Kaj pa vem ... 

Lp, L

Kerstin, prav rada bi pomagala, pa sem pred podobno zadrego kot ti :I

Pri sodelovanju z avtorjem res prideš do rešitev, do katerih sama ne bi mogla niti s celodnevnim strmenjem v besedilo:)  Res je, če prevajaš "kot avtor" ali (kon)genialno, se laže odlepiš od strukture in slediš sporočilu ali še čemu bolj eteričnemu v pesmi. Ne vem, v kateri pesmi si že sama razložila tovrsten avtorski pristop k prevajanju lastne poezije, nekaj v zvezi z glagolskimi časi ... (daj link :)

Lahko pa slutimo iz teh razprav o FitzGeraldu in različnih prevodov, kako je, če si prevajalec dovoli prekomeren ali neustrezen "avtorski" pristop.

Glede na to, da je tvoj prevod ilustrativno gradivo k razpravi, ki se verjetno opira na FitzGeraldov prevod, je najboljše, da se čim bolj dobesedno držiš njegove ubeseditve - in vrzeli v metrumu zadelaš z mašili. Če prav razumem funkcijo tega prevoda, je tvoje izhodišče Fitzgeraldova prevodna struktura in ne (vmes že izgubljeno) sporočilo izvirnega avtorja.

Mogoče samo nadaljevanje mojega pomisleka glede ujemanja med osebkom in povedkom v zadnji štirivrstičnici.  Razumem, da je mišljena navezava na posameznika, le ubeseditev napeljuje na rabo množine:

Je vse šahovnica noči in dni,
kjer usoda nas – figurice – lovi,
zavede nas, matira, pogubi,
da v škatli drug za drugim obležimo.

Nekaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo navezovanje sintaktično preglednejše.

Gradnik je prevedel tako (dva rubaja sem našla):

Kruh v senci vej in vina vrč in ti

in knjiga pesmi - naj mi zadoni

v tej divji pušči tvoj pojoči glas,

pa se puščava v raj izpremeni.

Svet je šahovnica, dni in noči,

so polja, kjer Usoda igra z ljudmi,

premika tja in sem jih in podre

in v škatlo zvrstoma jih odloži.

Skratka, pri rubajih je treba paziti, da je rima aaba, torej tretji verz se tudi v originalu ne ujema z drugimi tremi, tudi asonančno ne. Morda pogledaš to ...

Hvala.

Hja, pri zadnjem sem se prav potrudila, da je rima aaaa (heh), ker je taka tudi v angleškem prevodu.

Se še oglasim ...

No, poskusimo:

Le vstani! Jutro v skledici noči

Tu se sprašujem, ali ne bi bilo bolje - vsekakor po slovenski skladnji bolj logično - da bi bilo: jutro v skledicO noči (namreč vanjo je vrglo brus /kamen/). V angl. sicer ni INTO ...

je vrglo brus, ki zvezde prepodi,

in glej! Že lovec vzhoda tam ujel (da se izognem asonanci z drugimi verzi)

stolpič sultanov v zanko je luči.

Je štruca kruha in pletenka vina

in knjiga verzov – in s teboj dvojina.

Ob meni zdaj prepevaš tu v divjini –

kot paradiž je zame ta divjina.

Je vse šahovnica noči in dni,

kjer usoda nas – figurice – lovi,

zavede nas, matira in podre,

Torej mislita, da je Fitz. po malomarnosti zagrešil tole rimo (slays)? Vem, da je tu v rubajatu sicer ni, kot rečeno - v angl. prevodu je bila, sklepala sem, da namerno.

da  vsak od nas v šatulji obleži.

Kaj menita?

Dodala bi še, da mi drug za drugim + gl. v ednini zveni hudo znano, mislim, da iz poezije. Žal se seveda niti v sanjah  ne spomnim, od kod, zguglati pa bodisi ne znam bodisi zadeve (še) ni na spletu. Je pa to bolj starinska raba (kar bi, konec koncev, ne bilo napačno glede na Omarjev čas :)), ker sem jo našla v Slovenskem gospodarju iz leta 1873. Po mojem je (vsaj nekoč bilo) dopustno, ker se je razumelo, da gre za elipso "vsak od nas". Torej: Vsak od nas se je drug za drugim spustil po toboganu.

Le vstani! Jutro v skledici/o noči

Bolje  je v skledicO noči. V angl. bi "praviloma" moral biti "into", vendar je zaradi števila zlogov izpuščen del sestavljenega predloga, ki poudarja smer. Tako je bralec/prevajalec prepuščen interpretaciji dvoumnega mesta. Kerstin, da se zadeva še malo bolj zaplete, podajam razglabljanja za prvi dve vrstici ...

http://omarkhayyamrubaiyat.wordpress.com/2012/10/15/a-query-about-quatrain-one-what-does-the-stone-signify/

Ali naj sploh verjamemo FitzGeraldovi razlagi glede pomena "fling a stone into the cup"? Po vseh njegovih prevajalskih svoboščinah ne bi ostala samo pri njegovi razlagi. Po drugi strani pa ti taka razlaga lahko pomaga, da se približaš FitzGeraldovemu prevodu. Pomembno je, da veš, ali FitzGeraldov prevod uporabljaš samo kot oporo do Hajama ali moraš to tako prevesti, da se vidijo FitzGeraldovi posegi v ubeseditev. S kakšnim prevodom boš bolje ilustrirala vsebino eseja? Ki se bolj približa izvirnemu Hajamu ali posredniškemu FitzGeraldu?

Na hitro ne najdem angleškega prevoda, ki bi bil bliže Hajamu. (Lucija?) Na specifičnost FitzGeraldovih posegov opozarjajo tudi v francoskem geslu na Wikipediji. Prevod prve kvartine je nastal po FitzGeraldu, drugi, dobesedni prevod pa neposredno iz izvirnika:

Réveille-toi ! Car le matin, dans le bol de la nuit,
A jeté la pierre qui met en fuite les étoiles :
Et voyez ! Le chasseur de l'est a saisi
La tourelle du sultan dans un nœud de lumière.

Iz izvirnika:

Tandis que l'Aube, héraut du jour chevauchant tout le ciel,
Offre au monde endormi un toast "Au Vin"
Le Soleil répand l'or matinal sur les toits de la ville -
Royal Hôte du jour, remplissant sa cruche.

Francosko toliko razumem, da vidim, da je govora o precej konkretni zdravici jutru. Če že moramo uporabiti (obstoječi) posredni prevod, potem je boljši v prozni obliki, ki ga potem prelijemo v verze.

in glej! Že lovec vzhoda tam ujel (da se izognem asonanci z drugimi verzi)

Mene asononca niti ne moti - si pa zdaj uporabila "tam", ki (mi) deluje kot mašilo :)

Je vse šahovnica noči in dni,
kjer usoda nas – figurice – lovi,
zavede nas, matira in podre,

Torej mislita, da je Fitz. po malomarnosti zagrešil tole rimo (slays)? Vem, da je tu v rubajatu sicer ni, kot rečeno - v angl. prevodu je bila, sklepala sem, da namerno.

Brala sem, da je Fitz. v nekaterih rubajatih samovoljno uporabil rimo aaaa, ki je v izvirniku ni. Spet moraš vedeti, kaj želiš doseči s slovenskim prevodom: pokazati, kaj je delal Fitz, ali ga uporabiti samo kot eno od predlog na tvoji poti do Hajama? Gradnik je nepravilno rabo rime zaobšel.

Če poprozim prevod, mi preprosto manjka navezava na množino:

Vse je šahovnica noči in dni, kjer nas, figurice, lovi usoda. Zavede nas, matira in podre, da v škatli drug za drugim obleži.

Razumljivejši in sprejemljivejši mi je prevod da  vsak od nas v šatulji obleži.

LpJ:)

Hvala, Jupiter!

Popravljeno.

Po tej dolgi izmenjavi komentarjev lahko sklenemo, da je prevajanje poezije težak, a tudi navdihujoč izziv, še zlasti kadar zaradi jezikovnih preprek prevajamo prek posrednih prevodov in je tipanje prvotnega sporočilo še toliko bolj negotovo. Hajamovi rubajati v prevodu Kerstin so pesniško tekoče in smiselno prevedeni - kolikor jih na tem mestu lahko primerjamo s posrednim angleškim prevodom in prevodom Alojza Gradnika, ki je skoraj pol stoletja kot edini dajal celovitejši vpogled v Hajamov pesniški opus. Kerstin, ko bomo prišli do bolj zvestih posrednih prevodov, pa te čaka novo delo!:) Želim ti uspešno prevajanje še naprej, Silvana

Aleksandra, ne sekiraj se zaradi monorime, saj se tudi v izvirniku (sicer redko) pojavlja in je dovoljena. Pa tudi zlogi so ohlapneje določeni: od 10 do 13 - slednje (13) je v originalu najpogostejša verzija (se mi zdi, če se prav spomnim :-)) in pri tem je pol dolgih pol kratkih (5,5 ali 6,5 ali 7,6).

Za moje pojme, si odlično prevedla 'prevod'. Drugače pa Perzijci pravijo, da je prevod druga stran brokata - vse niti so iste, le vzorec je drugačen :-)

Lp