KO POGOLTNEM KOL II.-V.
II.
Ko pogoltnem kol, je vse ostalo
prav smešno lahko. Vrata se kar
sama odpirajo. V dobre gostilne med
dobre ljudi sicer ne zahajam več,
je predrago. Kdo mi lahko jamči
dober liter? Kdo mi lahko zagotovi,
da bom zjutraj doma? Krivica
spi in noče, da bi ji kdo rezal brado,
jaz pa raje grem na sprehod in čakam,
da se zvečeri. Vrata se še vedno
odpirajo in pragovi so nizki. Moji
ortopedski vložki v čevljih kar
skačejo čeznje. Prav nič me ne skrbi,
da me na postaji ne bo nihče pričakal.
III.
Ko pogoltnem kol, grem sedet med
breze. Dovolj jih je, da se lahko
skrijem mednje. Vsaj na tem nabrežju,
kam dlje itak nočem. Iz hiš donijo
zmagovalne popevke z različnih
festivalov in ljudje skačejo skoz okna.
Vrag naj vzame vse, kar se posluša.
Če bo šlo tako naprej, bo kmalu
spet poplava. Jok in stok in škripanje
zavor. Taksiji ne bodo smeli iz
mesta. Nehajmo poslušat zmagovalne
popevke, če nočemo katastrofe! In
ta misel me pomiri in zaspim. Na
postaji me ne bo nihče pričakal.
IV.
Ko pogoltnem kol, se jokajo pastirci,
ki bi radi šli domov, pa kol stoji počez čez
pot in so me siti do grla. Moja obleka
jim ni podobna, meščan sem, kaj morem,
tako so me rodili. Pišem razglednice in
za zajtrk pogoltnem kol, tako sem
navajen in potem je dan tak, kot
mora biti. Ko gledam večerne sence
na steni, se mi milo stori. Milo se mi stori tudi,
če moram prečkat cesto. Milo se mi
stori v kopalnici. A sem praktičen in se
dobro obrišem. Vem, da je to zadnji
okrušek higiene, a ravno zato kupim obešalnik.
Me ne bo na postaji nihče pričakal?
V.
Ko pogoltnem kol, se naenkrat
naredi tema. Nemudoma je treba v
posteljo, spet sem pretežko večerjal.
Na nočni omarici imam sicer knjig,
da se kar šibi, a izberem žepni
koledarček in seštevam dneve v
mesecu. In zunaj se naredi mestno
obzidje in stražmojster upihne svojo
lanterno. Iz koledarčka skočijo imena
mesecev in me pokrijejo z nasmeški.
Polnoči tokrat ne bom čakal, itak me bo
zbudil zvon, ki nam bo na nage zadnje plati
naložil dvanajst udarcev. In ko bom vstal,
me na postaji ne bo nihče pričakal.
urednica
Poslano:
28. 04. 2013 ob 09:19
Spremenjeno:
28. 04. 2013 ob 13:20
Hvala, da ni bilo treba predolgo čakati na nadaljevanje tegale:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/79766/ko_pogoltnem_kol_i_#.UXzMbfVhnss
Me pa zanima, če je II. v KO POGOLTNEM KOL namerno replika prvega dela (I.)
LP, Lidija
Ja, pri vseh pesmih se ponovita prvi in zadnji verz.
urednica
Poslano:
28. 04. 2013 ob 13:55
Spremenjeno:
28. 04. 2013 ob 14:02
Ciklus Ko pogoltnem kol II. - V. nam je torej napovedala že tale predhodnica:http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/79766/ko_pogoltnem_kol_i_#.UXzMbfVhnss.. Čakali smo na nadaljevanje, pa ga imamo! Kar je lepo, saj nas zgodba, ki jo razbiramo iz zapisane pesmi preko doživljanja pesniškega subjekta tako potegne vase, da lahko v njej začutimo sebe (upam, da avtor ne bo zameril, ampak toliko univerzalnosti je napaberkoval v pripovedi, seveda v čisto samosvojem, originalnem in neklišejskem slogu. Mislim na univerzalnost občutenja vsakega kritičnega sobivanjca v tem frenetičnem času). Zanimiva oblika pesmi (elementi soneta, ponavljanje iste povedi na začetku in koncu vsakega zaključenega dela) nas pritegne in zgodba vsrka, tako da jo gotovo preberemo večkrat in vsakič odkrijemo nove razsežnosti.
Pogoltnjen kol in tisti nihče, ki nas (ne)čaka na postaji! Ko pogoltneš kol, si pokončen, vse ostalo je potem lažje, tako pokončen se skriješ med breze, ki so vse vedno tako pokončne, ampak, kaj pa če se kol postavi povprek ? Kaj potem? Je odgovor v podobnosti ali v različnosti, so nizki pragovi varnost ali toleranca, ščit pred dobrimi ljudmi, navdušenimi nad zmagovalkami festivalov, ki se potem vrte tudi po dobrih gostilnah? Se da skoke skozi okna preprečiti, se da preprečiti ljudem, da bi podrobneje spoznali mornarske vrvi (se opravičujem za ekskurz v pesem Razvpiti http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/79635/razvpiti#.UX0MTPVhnss ).
Kje pa je tista postaja, na kateri nihče ne čaka? Povsod so postaje. Pogoltnjen kol, surogat pokončnosti pa samo trenutna rešitev.
Čestitke za ta ciklus poln humornega flowa v kritično - grenkem opisu, v katerem se tudi nam milo stori.
LP, lidija
Všeč mi je to n-to poigravanje, ki se uokvirja s pogoltnjenim kolom in nihčejem s postaje. Kar vidim celo zbirko takih. Super, čestitke,
Ana
Zbirka je napisana že od l. 2004. :-) LP
Heh, se mi je zdelo nekam domače ... Matej, super, kakorkoli - čestitke,
Ana
Matej
tu objavljena dvojka je popolnoma enaka enki.
Ne gre le za ponavljanje prvega in zadnjega verza.
Če dejansko obstaja druga dvojka jo je treba spremeniti,
če pa ne potem pa je treba tukaj preštevilčiti.
Lep pozdrav
JUR
Preverim, pa popravim. Hvala. LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
- 27. 04. 2013 ob 22:21
- Prebrano 1000 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 334.5
- Število ocen: 7