V vesolju
brbotava v Kozmusu.
lepiva se na stene zgrbančene lupine.
najini telesi sta v
dotikališču krožnice.
spojena v klopčič drsiva po orbitah.
gibljeva se v ¾ taktu.
vpeta v osončje absorbirava
zvezdni prah.
Všeč mi je to prediranje open vesolja, ta odskok v paru, da bi nihče drug ne dosegel njune bližine ... Tipografija pesmi ponazarja to približevanje oddaljnosti. Zanimiva, lušna pesem, k čemur pripomore tudi uporaba strokovnega izrazoslovja v poeziji. Čestitke,
Ana
Joj, moram reči, da o svojih pesmih nikoli ne razmišljam tako večplastno, poglobljeno in natančno :). Pač napišem, kar mi tisti trenutek pride na pamet, nato pa jo večrat preberem in popravljam. Hvala za komplimente in čestitke!
Lp,
rožmarin
V vesolju
se vedno poklopi ...
Čestitam,
KIA
Hvala KIA.
Opazila sem, da tale pesem lepo kaže na to, da je poezija interdisciplinarna "veda". Tukaj konkretno se povezuje s fiziko (pojmi o astronomiji - orbite, Kozmos, zvezdni prah ...) in glasbo (3/4 takt).
rožmarin
Kozmus ali kozmos, to je zdaj vprašanje.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rožmarin
- 16. 03. 2013 ob 14:59
- Prebrano 1331 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 525.62