Voham duh, ki se vije med hišami,
voham duh, ko stopam čez polja,
diši po nečem , kar leži
čez rušo travnika,
usmrajeno in zatohlo.
Zaudarja po gnitju,
po gnoju, gnojevki.
Zdaj še gre,
pritiska mraz,
kako bo šele zaudarjalo maja...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!