Neodkrite smeri.
Dotiki, ki ostanejo.
Čustva, ki prerastejo.
Neskončne planote.
Možnosti, ki jim ni videti konca.
Poljubi, slepeči do sonca.
Začarala me je odvzeta
in odmerjena količina.
Prevzela trdo vodljiva
in usmerjena beseda.
Racionalizirajmo kanale.
Kristalizirajmo občutke.
In tehtamo, tehtamo grame,
preden vse raznese.
Od vzdržnosti bo plaval,
kozorog med delfini.
Jahale ga bodo gorske rože,
očarane nad koralami morja.
Slepo mu sledijo.
In uživajo.
Meglijo.
Kdo bi razumel, verjel, še upal?
Tako ohranja vse živo,
zvesto zvezde hrepenijo.
In čakajo.
Ga želijo.
Vedno.

Klavdija KIA Zbičajnik