Ne ujameš me, Desperado,
srebrne srne
v prosojni tančici,
ki ti vselej
spolzi med prsti.
Ne ujameš me,
mesečine na jasi,
nesnovnega nadiha nočnih smrek,
povsod sem,
slišiš moj sopot?
dihaš me,
popenjaš se po meni,
srkaš moj sok,
a me ne ujameš,
Ne ujameš me,
mehke stelje bilk,
ko kot romar blodiš
po zraku svojih sanj,
spotikaš se med mojimi štori,
skritimi pod šustečim listjem,
ne ujameš me,
ko kot osamljeni slavček
iščeš sozvočje s črički,
steguješ se k meni,
svetlobi začarane lune,
nastavljaš mi čelo,
bodečemu vonju češmina,
povsod sem,
čutiš mojo lahno sapo?
Desperado,
jaz sem
tvoja želja.
+ 5
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!