Vrniva se v čas legende,
ko je bila Venera še ljubosumna
in je Kupid ljubil Psiho tako močno,
ukraden pogleda, a vendar srčno.

Radovednost jo je prikrajšala
za rajski vrt, a ljubezen jo je tudi
zbudila iz večnega, iščočega spanca,
kjer je spet zagledala svojega izbranca.

Vrniva se v čas starega Rima,
ko je sv. Valentin ščitil ovce pred volkovi,
ko so se zaljubljeni skrivali pod mostovi.
Prepovedana ljubezen je tiha, a dolga zima.

Vrniva se v čas, ko je bil sv. Valentin
še galantin, normanskega izvora,
še preden so ga izvozili čez lužo
in ga spremenili v komercialno, mehkužno.

Takrat se je prerokovalo na ta dan,
kos močno je zapel duhovnika,
taščica zapeljala je mornarja,
zlati ščinkavec usodnost bogataša,
vrabec skromno življenje kmeta,
modra taščica ljubezen srečnega človeka,
krivokljun nakazal je prepirljivca,
golob miru v srcu dobrosrčneža,
žolna, žal se nikdar ni omožila.

Vrniva se v čas, ko na slovenskem
je prinesel sv. Valentin še ključe do korenin.
Gregorjevo pa je bilo rodovitno,
bosa je ponesla ljubezen luč v vodo.

Vrniva se v kateri čas želiš, ljubezen moja,
ponesiva k ustom pero ali pa goloba,
prižgane peharje spustiva po domači reki,
poglejva si v oči, grejva srci, poljubljaš moji veki.

Vrniva se v kateri čas želiš, ljubezen moja,
po vseh skupnih pravljicah bom vedno tvoja,
saj le TI si Kupid, Valentin… moj ljubljenec.
“Moj najboljši, najlepši, deloven, pošten Slovenec.”

Klavdija KIA Zbičajnik