Forum

Peter Rezman, Perorez

Peter RezmanGost četrtega virtualnega večera  je bil pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in mentor Peter Rezman (1956, Celje). Živi v Plešivcu (Velenje), je večletni urednik / sourednik Hotenj (literarni almanah), član uredniškega odbora revije Mentor, sourednik portala Pesem.si, od 2010 je član Društva slovenskih pisateljev.

Vstop v pisateljske vode se je pričel poezijo - prva vidnejša objava v antologiji Slovenske rudarske pesmi po izboru dr. Matjaža Kmecla (1983), nato so sledile zbirke: 1985 Pesmi iz premoga in zbirka kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman, 1991 pesniška mapa Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno, skupaj s slikarjem Andrejem Krevzlom (KS Velenje), 1998 pesniška zbirka Družmirje (Pozoj, Velenje).

Ukvarja se z dramatiko. 1988 je pod okriljem Kina 16 Velenje in TDF 88 Celje pripravil scenarij in asistiral pri režiji kratkega (video) filma Obisk (režija Tugo Štiglic.) . 1993/94 je AG Velenje uprizorilo njegov odrski tekst (drama absurda) Ogledalce. 2005 se je priključil projektu PreGlej. Izvedeni sta bili dve bralni uprizoritvi drame Hiša (Glej, februar 2006 in Borštnikov srečanje, oktober 2006), v paketu 12-tih mini-dram pa besedilo Preživetje. Udeležil se je tudi nekaterih drugih projektov v okviru PreGleja (Devet lahkih komadov, Miniaturke/monolog 2008 Zakon I, II in III branje,...) 2009 sta uprizorjeni njegovi komediji Vsakemu svoje (Gornja Radgona), ter Knapovska večerja, (Velenje.) V gledališki sezoni 2009/2010 je Mestno gledališče ljubljansko v koprodukciji z Glejem izvedlo monodramo Skok iz kože v režiji Jaka Andreja Vojevca in izvedbi Gabra Trseglava.

Proza, ki ga zadnje čase vse bolj zaposluje, se je pričela z objavo kratkih zgodb pod naslovom Skok iz kože (2008, Litera, Maribor). Te so leta 2009 prejele nagrado Dnevnikov Fabula 2009 za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let. 2009 izide tudi zbirka dramskih besedil z naslovom Beseda te gleda (Litera, Maribor). Prvi roman Pristanek na kukavičje jajce izide 2010 (Litera, Maribor) in dramska pesnitev Ljubljana – Gospa Sveta (Integrali, Ljubljana). V začetku leta 2011 izide še zbirka kratke proze Nujni deleži ozimnice (Goga, Novo mesto), ki je uvrščena med deset najboljših zbirk kratke proze za nagrado Dnevnikov Fabula 2011. Leta 2012 Knjižnica Velenje izda zbirko kratkih zgodb Jezero na robu mesta (drugi trije avtorji so: Esad Babačić, Dušan Dim in Feri Lainšček). In, kot rečeno je tu njegov novi roman Zahod jame.

Pogovor je vodila Ana Porenta.

 

 
 1 2 3 4 > 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:01

Pozdravljen, Peter, naš četrti virtualni gost, pesnik, pisatelj, dramatik, urednik, mentor (ne nujno v tem vrstnem redu). Zadnje čase imaš veliko nastopov, saj je pred kratkim izšel tvoj novi roman Zahod jame (Goga, 2013). Preden se potopiva v tvoje literarne stvaritve, bi te vendar vprašala nekaj začetnega, klasičnega, in upam ne odvečnega, beseda gre o navdihu: zanima me, kaj te povleče v pisanje in ali obstaja tudi kaj, kar te od njega odvrne?

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:03
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:16

 

Dober večer...

Navdih. Hmja.

Pri pisanju poezije še vedno velja, da me mora zadeti kakšen močan čustveni dražljaj, od ljubezni, do jeze. Potem se zgodi zapis v verzih, za katerega pa ni nujno, da bi m u kasneje rekel pesem, kar zame pomeni, da sem ga pripravljen objaviti.

Za poezijo je pogosto nadih tudi branje poezije drugih avtorjev.

Proza, sploh daljša, kar je pri meni običajno tudi »kratka« zgodba, pa tudi dramatika, je stvar načrta in reda in dela in v naprej določenega časa in šele znotraj samega pisanja se potem zgodijo (ali pa ne), tudi kakšni bolj poetičnio vložki, zapisi, ki so kasneje integralni deli teksta, so pa izpisani, kot včasih kakšna pesem. Po trenutnem navdihu, ki ga generira pisanje samo.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:05
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:06

Si eden redkih, ki se, lahko bi rekli, zelo uspešno izraža v poeziji, prozi in dramatiki. Kako bi razmejil to ustvarjanje: se odločiš, kaj boš pisal, ali se tema / vsebina / dražljaj pojavi tako, da moraš pisati v eni od zvrsti, ne da bi jo prej določil? Kako je pri tebi s to čarovnijo pisanja in z žlicami za zajemanje sveta in prelivanje tega v literaturo? Obstajajo rituali  ali je vse pravzaprav način življenja?

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:06
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:16

 

Če sem iskren, moram priznati, da je poezija zdaj že nekaj časa precej ob robu, nič se ne trudim z njo, pride, kadar pride in kakor pride in to je vse.

Proza in dramatika pa gre po nekem procesu od ideje, sinopsisa, študija okolja in časa, v katerega je položena zgodba in na koncu pisanje samo.

Potem pa branje, praviloma na glas in popravljanje zapisa.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:08

Vstop v pisateljske vode se je pa vseeno pričel poezijo - naj še enkrat povzamem: 1985 so izšle Pesmi iz premoga, 1991 pesniška  mapa Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno, skupaj s slikarjem Andrejem Krevzlom (KS Velenje) in 1998 pesniška zbirka Družmirje (Pozoj, Velenje). Družmirje zaradi tega nikoli ne bo izginilo, čeprav izginja? Tudi na pesem.si smo tvojo pesem Avgust, petnajsti v  takratnem uredništvu izbrali za pesem poletja 2009 (videti je, da je to leto zate še posebej prelomno ;)

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:11

Peter, pozdravljen. :)

Ker sem te spoznala kot mentorja na enem izmed področnjih tekmovanj Urške, me še najbolj zanima, kaj ti na nek način dobiš od mladih piscev, ustvarjalcev, s katerimi se ukvarjaš? Mi smo dobili nasvete, vpoglede, vzpodbudo ... Kaj pa je takega, kar dobiš ti od mladih piscev? Kako pomembno je zate mentorsko delo?

Lp, Lucija

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:12
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:19

Pa po svoje sta obe letnici prelomni. 1998 je izšla "zadnja" pesniška zbirka in potem zavestne zasuk proti dramatiki ter prozi.

Leto 2009 pa je bilo prelomno zaradi nagarde za zbirko kratkih zgodb, ki mi je na široko odprla vrata med "tazaresne" pisatelje. 

 

Vsekaor pa se še vedno čutim v prvi vrsti pesnika, čeprav se poeziji ta čas ne posvečam ravno veliko. 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:13
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:19

Nadaljeval si s kratko prozo, čeprav seveda ne smemo pozabiti na prvo knjigo kratkih zgodb iz leta 1985 Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman - in seveda tiste, ki te je katapultirala v svet pr(a)ve literarne scene: Skok iz kože (Litera, 2008), izjemen kolaž sedmih zgodb različnih pripovedovalcev, ki jih druži rudarska tema (in svetloba ;) Zanimivo bo tudi tole branje, naj navedem citat iz utemeljitve žirije za Dnevnikovo nagrado Fabula (2009) za najboljšo zbirko kratke proze:
"Rudnik ni samo tematsko središče Rezmanovih zgodb, ampak tudi njihova posebna perspektiva ter simbol za svetle in temne sile v nas. Natančna, z mojstrskimi detajli izdelana maketa različnih likov in dogodkov prerašča v celostno podobo bivanja, ki se spretno izmakne ravni zgolj etnografskega zapisa. Rezmanova pisava pogumno nadaljuje žlahtno tradicijo slovenskega realističnega pripovedništva in obenem z vsebinsko in stilno večplastnostjo ter z odpiranjem eksistencialnih družbenih vprašanj presega uveljavljene mimetične obrazce. Čeprav avtor zareže globoko v občutljive teme, pri tem ni patetičen in sentimentalen, saj se vedno prefinjeno izmakne pastem moraliziranja. Knjiga Skok iz kože je nekaj posebnega v sodobni slovenski prozi; Peter Rezman uspešno kombinira žargon s poetičnimi figurami in ironijo s posebno razdaljo do pripovedovalca, ko literarno oživlja skoraj izginjajoče družbene svetove.“

Če Skoka iz kože še niste prebrali, zares priporočam. In o tem smo nekaj malega načeli tudi na našem forumu ;)

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:15
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 21:53

Lucija,

od mladih dobim(o) svežo kri. Če ji le znamo slišati.

Zato je pravo mentorsko delo vedno dvosmerno in po moje ni mogoče, da se mentorja ne bi prijelo kaj od tistega, s katerim se ukvarja, saj se gotovo ne bi ukvarjal z njim, če ne bi vsaj slutil talenta.

Tako da je po moje to proces, v katerem rastete oba.

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:18
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 21:53

Kril, Lajš in lastnik krčmePeter Rezman Skok iz Kože

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:19
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:19

Tvoje kratke zgodbe (novele) in roman izjemno berljivo, poglobljeno, trpko duhovito opisujejo junake / doživljanja / razmišljanja ljudi, ki so povezani z rudnikom. Kako pomembno se ti zdi, da je tema, ki jo obravnavaš kot literarni ustvarjalec, del tebe, ti je zaraščena pod kožo, izkušena v lastnem življenju – ali morda drugače: ali verjameš, da pisatelj lahko piše o čemerkoli se mu zazdi?

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:20
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:32

Ana,

ta utemeljitev nagrade: se mi zdi, da je ena najbolj pronicljivih in zgoščenih zapisov o Skoku.

In mi je res v veselje, ko bralci, v tem primeru kvalificirani, odkrivajo plasti, ki sem jih zavestno tkal v zgodbe, nekatere pa celo "podzavestno" in je to včasih novo spoznanje tudi zame. 

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:21
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:32

Glede rudarske tematike in o čemu lahko ali (z)moremo pisati:

 

Očitno je bila moja šestletna izkušnja v rudniku in potem še osem let v podobnem kamardskem vzdušju na rudniku, le da ne več v jami, tako močna, da je napolnila pisateljske baterije z motivi, metaforami in vzdušjem, da se zdi neizčrpna. Pri tem je najbolj fino to, da gre za precej eksotično reč, ki ni bila dana doživeti vsakomur, še najmanj pisatelju in imam zato dvoje: t.i. tematsko »tržno nišo«, v kateri pa sem suveren zato, ker sem jo doživel.

Mislim pa, da se dober pisatelj s primernim študijem in raziskavo lahko loti vsake teme, ki se mu zdi potrebna obdelave.

Zastavica

÷

÷

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:22
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:30

pozdravljen Peter. Zasuk o katerem govoriš - od poezije k dramatiki - zdi se kot naraven razpon, ki se pisatelju odkriva že če samo pesmi piše. bi rekel, da te je poezija sama naučila pisati (?) - proza in drama zajema več kot občutek za pesem, morda ne ? kje dobiš energijo za daljša pisanja, dramo, zgodbo ... še črpaš iz poezije ali gre za nov "talent", "znanje" ... je kakšna razlika med pisanjem knjige ali pesmi (morda zbirke) ?

:) Jure

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:23

Enkrat sem to sama definirala nekako tako: da je vse, kar napišemo, pogojno rečeno avtobiografsko, da pa se nič, kar napišemo, ni zgodilo na točno tak način. Kaj praviš ti?

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:27
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:34

Jure...

Po moji izkušnji je razlika pri pisanju poezije na eni ter dramatike in proze na drugi strani, precejšnja. Predvsem pri poeziji, se mi zdi, da sem jaz zbirke bolj "montiral", kot pisal po nekem konceptu. "Montiral" iz posameznih pesmi, ki sem jih pač kasneje "zlahala" v zbirko. Takrat seveda koncept že mora biti.

Pri dolgih proznih delih, ki so zdaj "in" ter tudi pri dramatiki, pa vsaj jaz ne znam delati brez predhodnega načrta. 

Seveda je možno tudi drugače, vendar v takšnih primerih hitro pride do "razpada" teksta, ki ni nujno slab, a kot jaz zaznavam to obdobje, so bralci in založniki trenutno bolj naklonjeni urejenim zgodbam, zgradbam, bi se upal reči, da je vse skupaj po enih modernostičnih veselicah, postalo kar malo konzervativno vse skupaj.

Energija za pisanje proze pa je povezana predvsem s časom. Če nimaš časa, se nikar ne lotevaj romana. ampak govorim, da moraš imeti časa vsaj kakšno leto....

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:29

Dramatika pa se mi zdi od vseh tvojih zvrsti najbolj ludistična, brezkompromisna,  igriva - v smislu: lejte, vse to je možno v gledališču, lejte, vi sami ste liki, vi sami ste najbolj noter in glejte se ;) Resnično sem se zabavala ob branju zbirke tvojih dramskih besedil Beseda te gleda (Litera, 2009). Rok Veverv v spremni besedi  pravi: „ … v modernem gledališču se na račun konsistentne interpretacije dramatike uveljavi praksa dramaturških črt; da bi osebam in prizorom zagotovili konsistenco, je treba iz njih v različnih kulturnih kontekstih, ki dramatiko uprizarjajo, sčrtati vse tisto, kar se ustvarjalcem zazdi nesmiselno in kar ogroža interpretativno konsistenco teh oseb in prizorov. Sčrtani, odstranjeni, zamolčani ali potlačeni nsemisel – praznina ali nič, na katera so dramske osebe ali prizori, pa tudi resnični ljudje vselej pripeti – pa je natančno tisto, iz česar Rezman sestavi prizore in osebe svojih harmsovk. S tem pa se mu odpre široko polje možnosti, s katerimi se igra na nekakšnem ludističnem vadbišču. Vendar je za branje harmsovk ključno še eno dejstvo: da bi se nesmisel resnično oglasil in zaigral v svoji drastičnosti, ga Rezman pripne na imena in priimke povsem resničnih oseb, ki povečini prihajajo iz gledališkega sveta.“

Kako so nastale mini harmsovke, in kdo za vraga je Harms in še ena malenkost, ki je tudi zanimiva, v eni teh tvojih  nastopa tudi Zalka Grabnar Kogoj (kot ilustracija k uporabi resničnih oseb ;), s katero sta sodelovala v PreGlejevem laboratoriju in pri vseh njihovih bralkah in drugih rečeh, ki sem jih kdaj tudi imela srečo videti.
 

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:29
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:32

Ana,

ja.

Vse kar napišemo, je res. Če ni, je zlagano. Če je zlagano, je zanič.

Vendar imam jaz tudi še en moto. Rečem, da so vse prave zgodbe resnična, tudi, če so v celoti izmišljena. ;)

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:31

Peter Rezman: Beseda te gleda

Zastavica

Lea199

Poslano:
19. 03. 2013 ob 20:32
Spremenjeno:
19. 03. 2013 ob 20:33

Najprej pozdrav tebi Peter in seveda vsem, ki ste se zbrali tu. 

Rada berem predvsem tvojo prozo, no, saj tudi pesmi so mi všeč, a proza je tisto, kar me "zadene". Skok iz kože mi je bil zelo všeč, morda prav zato, ker gre za zgodbe rudarjev (strah me je teme globoko spodaj pod zemljo). Daleč najboljša mi je bila Moj oblaček (upam, da se nisem zmotila o naslovu). Zanimivo temo, si tako mojstrsko podal, da sem razumela glavnega junaka.

Prozo rada tako berem, kot pišem, moji zapisi so nekaj povprečnega. Domišljije mi ne zmanjka, a ko se lotim zapisovanja ne gre tako dobro ;) Najhuje je, ko se mi zgodba, ogoli in iz nje nastane slaba pesem ;)

Naj bo dovolj nakladanja;)

Lp, Lea

Zastavica

 1 2 3 4 > 

Komentiranje je zaprto!