Uživam v samoti.
Končno lahko
poslušam štrkljanje dežja
namesto regljanja ljudi.
Kakšen oddih:
Izpolnjevati nič!
Izrazito udobje,
zajeti s v o j zrak
kolikorkrat želeno
in nato zapreti usta,
nenehno odprta vrata katedrale.
Odrešujoča sprostitev,
spolzeti v podstrešje,
tavati dolge ure v miru!
Zaupen počitek,
ugasniti luč in sedeti v temi,
v lastnem mehkem naročju,
ki ščiti pred vprašanji ...
V ravnovesju biti.
Mhm ...
eno je zavestna samost,
drugo pa osamljenost.
KIA
Hvala obema za komentarje. :)
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!