antimetafori(sti)čna poezija! - če se še noben ni zavzel - se jaz tu in zdaj! (poleg tega, da jih sesuvam že ves čas;)

metafore ne nosijo pesmi - tistim, ki ne zmorejo jezika ... nudijo oporo - z berglo lahko opletaš, a te ne dvigne. Niso del pesmi - so postgenerirani introspektični nastavki za sprejemanje. morda za razkrivanje stvari, ki si jih kažeš v omotu. Na koncu jih ni - ostane jezik. besede.

Naj rečem tako - v najboljšem primeru je metafora portal skozi katerega stopiš v pesem - gre za, v celoti kognitivno-jezikovni aparat znotraj bralca. Gradi se iz pesmi > naprej - je že subjektivizirano sprejemanje jezika. in to ni pesem sama.  Ne morem si predstavljati kako lahko človek pesem gradi neposredno iz metafor. ??? to me bega.

pesem naj gradi jezik - metafizis - ni oblak puhastega pojma - je dejansko valovanje, kjer je možno sprejemanje jezika neomadeževano. Ja v kolikor v pesem vstavimo "izdelano" metaforo, so to štukature, in ne njeni elementi, ki bi jo gradili neposredno in živo (pesem) - kinjajo poezijo. gre za bypass.

vrednotenje pesmi skozi dojete metafore je lahko le škiljenje. gledanje mimo. impulz jezika preoblikujemo in ga ... izgubimo. pesem onečastimo - če jo prebiramo s tem vizirjem, enako jo podcenimo, če se je ne upamo dotikati direktno in jo že v osnovi delamo z metaforami. temu rečem poetikantstvo, ki pa se poezije le dotika, pa še to; ker je poezija tako dobra, da mu vseeno ponudi roko, sicer gre za siroto v slepi ulici besed.

ker poezija ni delanje pesmi. pesmi z obliko so pri meni enako na psu in boge. ne dajo poezije temveč le material ki diha v kletki. ja! brez pardona - saj hrček, ki ima kolešček, pa tudi, če je brez - lahko v kletki naredi kilometre ..., čeprav so njene mere le 60/40/50 cm. Res pa je , da imajo kletke rege skozi katere prehaja zrak in vid. to je seveda premalo za poezijo. lahko pa rečemo, da gre za pesem.

spekel sem opeko > samo: on/ona jo je uporabil kot topovski vložek.

sicer gre le za opeko.

tole je kot pregled pri optiku za pesnike. :)

pardon, če bo kdo zatrdel - se opravičujem, a: metafora in jaz sva vsak na svoji črti, jaz sem gol, brez mreže in sablje, ona je na hrbtu pripeta, v belem (hinavka), s sabljo in najbolj žalostno-smešno je sito skozi katerega gleda.

itak, da vedno zmagam, če sem le pri miru ... ker se zaganja vame - jo lepo zlomi v križu. zdaj pogledam v njeno smer samo še takrat, da ji rečem - pa daj že nehaj, in pejdi po cepivo!, al pa že operiraj to sivo mreno ... ali si že pomislila, da bi se slekla ... pa se pobere, sestavi, zategne obleko, se pokrije čez obraz in spet postavi v nizki štart za svojo črto. hahaha

Hawk

moram še enkrat: hahaha...  hi

ja, če metaforo ( v kontekstu tvojega  posta) enačiš z delanjem/matranjem, potem se
s tabo strinjam, kolikor mi pač kapne.
na splošno  pa je metafora najbrž  orodje, kar lahko premeša in  razplete jezike, na način, da se jih zavozla do te mere, kjer se še da skoknit nazaj ?
se pravi - niso kriva orodja, ampak delanje, matranje ipd. ?
 ?

lp

ja ... kar v tem ritmu sem mislil ja:

metafora je orodje, ki šele nastane v bralčevih očeh, ko se potaplja v pesem - in v bistvu jadra popolnoma lastne občutke skozi besedilo (ki pa je čisto iz besed), kjer mu pač potegne do tega ... sicer pa njenega obstoja ne vidim - je orodje, podobno naprimer jezikoslovje - brez materiala ne obstaja - je orodje - post-karkoli že ...

v kolikor si dovolimo metaforo interpretirati smo si pesem prisvojili, in ne gre za nikakršen merodajen uvid do pesemi, je le eno okno. skozi metafore, ki jih gledamo - vidimo, mislim da le naš kontekst percepiranja, tako besedila, kot občutkov do nosilcev "pomenov" ki jih nosijo.

doseganje tistega raz- in za-vozlavanja več jezika ... mislim da z naprej postavljenimi metaforami izgubimo pravi smisel jezika(n.ja.) in le pišemo neke zveze. jaz niti ene svoje vrstice ne sklestim do metafore, da bi jo dojemal - s takim naklonom pridejo vame. uporabljam tiste, ki jih dosegam.  ne bom rekel, da svojih metafor ne razumem večplastno - jih ampak paradoks, da se metafore rojevajo kasneje z razmišljanjem, to je pa že nekaj, kamor te besedilo zanese preko pesmi. asociacije kot metafore ne morejo govoriti o čem pesem govori. Tukaj malo apeliram vsem tistim, ki so primorani uporabljati metaforo kot prijemanje besedila, da bi se začeli počasi od nje ločevati - in to hraniti v in za svojo glavo in notranje razumevanje lastnega talenta do jezika - ker pri tem gre za to - jezik nikakor ne more biti določilo ... in pesmi ne more razložiti nihče s takim načinom, da piše kaj se njemu zdi, da to in ono nosi, daje, pomeni ... polja sinteze občutka jezika -skratka metafore- jemimo strogo introspektivno, tako bomo lažje prišli do jezika in moči pesmi, ki nam ostane, ko jo oklestimo do golih besed. To je čarovnija (po moje)

in obratno, kot si že ciljal, klepanje metafor v naprej - recimo da pesem prevedemo, kjer je naše sporočilo jasno, > hočemo nekaj izrecno povedati, pa ker bi bil jezik preveč agresiven ali ploščato brezvezen (kakorkoli ... plehek) vrstico po vrstico prevajamo v metafore ... No takrat mislim, da hodimo v smer zakrivanja (vsega - tudi lastnega impulza do pesmi) in ne v smer pesmi ... ki pa le vodi malo drugače.

tudi pisanje sporočil v pesmih (namensko) se mi zdi neetično, neodgovorno in površinsko!

je pa žalost, da se znalci poezije, tako bojijo in užalijo, ko bi jim hotel pihniti meglo v kateri sanjajo in si rišejo podobe, proč, izpred oči.

stvari so precej bolj preproste in lepe in neprimerno in nepredstavljivo več vredne če so gole. da ne rečem, da so oblečene meni kratkomalo nizke, brez odmeva in življenja.

hvala za komentar Čo.

sem vedel da nisem sam!

uh, seveda nisi sam - saj smo vsi o zapleteni :(  :))

 si bom dovolil nabiti link,  ki sicer nima nobene veze,
aqmpak je tko frdamano lepa  pesemca - tko zlo lepa, da bi kar nekam poslal vse te besede.

adijonasvidebnje - do jesen!

http://www.youtube.com/watch?v=p5PcTULAC48

lp

popolnoma se strinjam

vse naj grejo ... naj vsaki ostane samo ena ;) suha kot trska - oči kot dva kresilna kamna ... in potem Tišina! ;)

dober link, čeprav so nekatere izjave kot iz vrtca - ampak potem, ko je s pametjo že gotovo; torej tam nekje po 6 letu, čeprav danes človeka ubijemo že prej! in postanemo učeno nepismeni ... tale naprimer:

But our conceptual system is not something we are normally aware of.

:( kljub temu, da sem sprijaznjen z brozgo, kjer naj bi bil nudlc ... me še vedno zna kar razžalostiti ta človeška slepota, ki se tako lepo dere, poglej me kako vidim,  in posteljo sem že zdavnja zamenjal za vislice, kjer počakam, da gre noč mimo, da se odsanja, zjutraj vedno sonce vrv scvre; kot, da bi mi namignil, naj naredim nov krog; češ sanje lahko kaj premaknejo ... saj včasih res, a potem pridejo momenti, ko sem spet lahko le žalosten, namesto njih - ko bi vedeli, da drugače ne gre, bi se verjetno bolj potrudili sanjati ...

grem na vislice

hvala bp, vidim -in hvala bogu-, da se ne sanja samo meni. ampak še nekaterim redkim.

a bomo že enkrat začeli poslušati jezik in se ga ne učili. ker tega se ne da - jezik - naučiti; potem mi pa svizec podeli diplomo ... :)

hvala bp za prizivanje

Že sam jezik je metafora. Jure, ti bi rad telepatsko sporazumevanje. :)  Saj veš, za kaj rabijo dobre šlogarce turško kavo, ne? Zato, da jo popijejo. Vse drugo pa potegnejo iz sebe. :)  Mislim, da zdaj (vsaj konceptualno) bolje razumem tvoje pesmi izpred dveh mesecev. Lp, J!

http://vimeo.com/14793787

besedilo

joj - Jupiter!, kaj tako dobrega, kot to besedilo - ko bi vsaj vsak na planetu enkrat v svojem život...u napisu kej tazga! Matr je dobr. in čist res.

torej kava mora biti dobra, a ne ;) da se ti ne pljuva, in da zoc ne škripa med zobmi, ko ...

ja!

čemu je poezija - ne mi rečt da gre za mastrubacijo. ne verjamem, sem bil tam, in tako hitro mine, in komu se da v nedogled gor dol, al levo desno - ne vem kako gre to pri ženskah- krožno ... no da se ne zapletemo okoli brezveznarij.

seveda, jezik, ki če mu začneš slediti ni le metafora za poslušanje jezikov višjih bitij - kar se tiče razumevanja in uporabe jezika; torej komunikacije v celoti. Ker mi jezik uporabljamo za "resne" (kako žalostno smešno je to, da bi se kar ubil) pogovore - razum si plemenitimo z jezikom, ki pa mislimo da ni metafora. Hvala jupiter - jezik je metafora. vsak! prej ko bomo tega svestni, prej bo dejansko možno razumevanje, ne pa tole otipavanje golote z zavezanimi očmi - res smo na stopni najstnikov, kamor se vrnemo po puberteti in vsej pameti, ki si jo naložimo z jezikom, ki ga pa ne znamo. To mi dovolite. Človek lastnega jezika niti približno ne razume, kljub temu, da misli, da misli z njim, da misli da ga uporablja ... fasade :( omenjal sem vrste življenja in komunikacije - naj spnem s tem da smo na repu! oziroma že daleč odpadli ...

seveda nas poezija uči pravega jezika - torej razbijanje metafor, ki so nam jih neumorno porivali not. čudi me pripravljenost, odprtost ... če bi šlo za porod, bi odprtost razumel. Tako pa je ne - jo, ampak je ne. :)

hvala J! za iskrice,

lp  - res sem v paradisu - samo čez himen je treba pokukat ;)

Tja, Jure, jezik kot metafora, če bi nadaljevala kot mcv, je približek ali ozek okvir razumevanja, ki bi ga ti rad predrl in razširil, da bo vzpostavljen fluid ... okej, recimo, da so tega sposobni pesniki, ampak bolj malo bo bralcev, ki bi imeli občutek, da razumejo. Ti odpiraš pot, bralec bo pa rekel: Ruj je pa tako hermetičen. Sploh ne morem v njegovo poezijo. Mater, ima trd himen.

Hermetično zariglan je bralec - ampak tako, za zdaj, funkcionira tale človeška družba. Jezik za vsakdanjo rabo je približek, jezik poezije je presežek. Ljudje ne znamo glih dobro ravnati s presežki, ker se spotikamo že ob približkih.

Par-a-dis. Sprašujem se, kako je Eva odreagirala, ko jo je Adam peljal po vrtičku in ji razlagal: "Lej, Evica, viš, to je pa marjetica." A je rekla: "Aha!" Ali "Aja?" Ali je molčala.  Kako se učimo jezika? Eni tako pravijo: najprej te učijo hoditi in govoriti, potem pa, bodi že pri miru in tiho!

Malo škotske poezije. Tom Leonard:

http://www.youtube.com/watch?v=gMo5cxzLdR4

Ma innocent wee frend
As gord sidd tae Adam
I don’t cearr if ye car’tt an apple
or an ay-pple
just lae’tt alaen

Potem pa res ostane Tišina. Lp, J!

tvoje besede, Jupiter! pomirjajo, pa ne zato ker bi pihale v "mojo" smer, ampak sploh, ker znajo pihat. Odlično si povedala, čeprrav so rezultati te hermetičnosti tudi skozi vsakodnevno rabo obupni. Mislite, da bi bile vojne, ali pa stavki: moja ... karkoli.  ipd, če bi res znali uporabljat jezik? Odgovor je lahko samo en in je jasen kot beli himen. No kateri je? ;) Naj namignem - ni ne. :) Saj to pa gre a ne. Hudič, ki me vleče pri tem je, da je krivda skupna in je naša brez pardona - za vse! me prav zanima kateri strahopetci tega ne znajo domisliti?

človek misli, da se lahko besed nauči ... žal so vpete med ostale in gre podobno kot za C-A-G-T, gre za dojemanje odsekov toka jezika. če je danes žoga rdeča, še ne pomeni, da bo tudi jutri okrogla ... Človek je itak mutić mutator - izmutarevič. get creative, get to know the language flow

hvala - še sploh zato, ...upam, da si bomo vsaj s hermetičnostjo enkrat za vselej prišli na jasno ... morda obstajata dva tipa nje. ena, ki jo daješ (tule je težavno dokazati) in druga (pomembnejša in generativna - oblika dotikanja svojega jezika), je ta skozi katero skozi jezik le sprejemaš in si krajšaš vid - je kot tvoj aparat, ki ti govori koliko si uporaben, ko jezik nima več ovir. hmhmmm - Nasmehec s tremi rožički in mežikom!