Pozdravljen, Milan Novak, naš prvi virtualni gost v virtualnem klepetalnem pesniškem večeru o poeziji in vsem, kar počneš.

Kako se počutiš zdajle, v tem zgodovinskem trenutku, ko začenjamo z nečim neznanim, vznemirljivim, kar še nima recepta ne oblike ne metodologije? Priznam, da je meni kar malce vroče ;)

No, tudi meni je vroče, ko sem tekal po portalu in iskal sobo, kjer je literarni večer ...

Navdušena nad novim konceptom literarnega večera, postavljam eno prvih vprašanj. Milan, vrgla se bom kar v tvoje ustvarjanje. Zanima me, koliko in kako vplivajo življenjske izkušnje na tvoje pesništvo (predvsem motivno, tematsko). Pišeš o tem, kar doživljaš, ali inspiracija prihaja od drugje?

Pozdravljen, Milan, ali je tvoja e-pesniška zbirka Zvezda že izšla v knjižni obliki oz. kdaj bo?

Heh, no, vidiš, sva že našla prvi kamenček, ki ga je treba odstranit, da se še kdo ne spotakne.

Na svoji predstavitveni strani na pesem.si praviš, da veš, da te ne bo nihče vprašal za pot. A vseeno: zanima me, od kdaj pišeš, kako te je beseda poklicala, je bil posredi kak poseben dogodek ali pišeš odkar pomniš in je beseda zraščena s teboj?
Na tvoji spletni strani imaš tudi zanimiv moto: "zaljubljen v besede". Kakšna je ta zaljubljenost?

Lucija, moje pisanje izvira predvsem iz doživetih trenutkov. Vendar tam zgolj izvira. Vse ostalo (bistveni del) je igra domišljije, ali vodenih misli, če vem, kaj hočem od pesmi na koncu dobiti (kaj naj pove).

Kerstin, ZVEZDA še ni v knjižni obliki. se pa pogovarjam o tem, vendar se mi zdi, da bolj slabo kaže, predvsem, ker so založbe zelo slabo "založene" s sredstvi.

Pozdravljeni, gost in občinstvo!

Milan, v tvojih pesmih čutim še druge ljubezeni. Kako jih uspeš tako prepričljivo prehranjevati?  

Super, vidiš, kako hitro gredo tale vprašanja in odgovori. Ko smo že pri doživetjih, sem se nečesa spomnila. Imela sem že priložnost, da sem te videla (oprosti, tole je malce voajersko), kako pišeš medtem ko je igrala glasba. In na to sem se spomnila tudi ob branju tvoje pesmi Strune:
"Verjetno sem v naglici nekje pozabil telo.
Nekje na toplem, v kakšni koncertni dvorani,
ker slišim zvok, ujet v resonanco smrekovine."

Je pisanje zate tudi prehajanje v druge svetove, telesa?

hehe, murka, moje srce je široko ...
 

no, ljubezen je v bistvu del mene, pesniški subjekti se menjajo, kot vse v življenju. vendar so te ljubezni le virtualna igra misli, ki pa dobro dene in greje. sicer se tega ne grem zares.

Drži, Ana, res se tako počutim. Glasba je eden izmed medijev, ki mi pričara čisto tazaresen drugi svet. Ob glasbi mi je pisanje v izjemen užitek.

In tisto o koncertni dvorani in ebenovini je bilo res med koncertom.

Pozdravljen, Milan!

vprašanja zate nimam, tudi zato, ker sem pravkar prišla "vstopila v sobo".

Zato vse, ki ste tu, lepo pozdravljam :)

Lea

Torej, če povzamem (malce po svoje), gre pri pisanju poezije za ljubljenje z besedo, ki je virtualna, a vseeno se zgodi povsem mesena (berljiva, razumljiva, empatično dosegljiva) pesem. Pa se dotakniva še širšega pogleda na pesnjenje - kakšna kombinacija navdiha, popravljanja, piljenja in preurejanja pesmi se ti zdi idealna in v kakšni kombinaciji (sam, v pogovoru na portalu, v živo, na delavnici ...)?

Ana: Na svoji predstavitveni strani na pesem.si praviš, da veš, da te ne bo nihče vprašal za pot. A vseeno: zanima me, od kdaj pišeš, kako te je beseda poklicala, je bil posredi kak poseben dogodek ali pišeš odkar pomniš in je beseda zraščena s teboj? Na tvoji spletni strani imaš tudi zanimiv moto: "zaljubljen v besede". Kakšna je ta zaljubljenost?

Danes sem srečal starega prijatelja, že iz otroštva. Ko se takole pogovarjava, kdo kaj počne, in omenim pesnjenje, pripomni, da seveda, saj sem že takrat vedno kaj pisunil. Bo verjetno res, sam se tistih zgodb ne spomnim več (okoli 13. leta starosti), se je pa že takrat želelo nekaj izraziti, očitno...

Zdravo Lea!

Mene zanima še ena malo drugačna stvar: kakšen odnos imajo tvoji prijatelji in tvoja družina do dejstva, da si ti pesnik? Te podpirajo? Sodelujejo v tvojih projektih?

In še nekaj v povezavi s tem - se ti zdi pomembno, da ima pesnik (no, ali pa tudi kakšen drug ustvarjalec) podporo svojih bližnjih?

Ana:
kakšna kombinacija navdiha, popravljanja, piljenja in preurejanja pesmi se ti zdi idealna in v kakšni kombinaciji (sam, v pogovoru na portalu, v živo, na delavnici ...)?

V bistvu vse to. Vse oblike prispevajo k rasti. In vse uporabljam. Znanja in izkušnje iz delavnic, portala, iz pogovorov v živo, potem uporabljam v soočenjih "ena na ena" s pesmijo. To je najtežje delo zame. Ko vem, da je kaj preveč (običajno ne manjka ampak je preveč), pa je treba odtrgat, pa zalepit kam drugam, ali pa vreči vstran. Si štejem za dobro že to, če najdem tiste "balaste", ki dušijo misel.

Če se zgodi, kdaj pa kdaj, da besede nočejo s teboj, kaj storiš? H kateri drugi (tretji, ...) ljubezni se zatečeš? Glasbi, da z njeno pomočjo ujameš korak z besedo?

Pa še o zaljubljenosti, Ana:

"zaljubljen v pisane besede" je moj slogan, ki mi je še zmeraj všeč. Zaljubljen sem v življenje nasploh. In v možnost ustvarjanja. Pisane besede pa pomeni vsaj dvoje: mnogobarvne in zabeležene, torej nekaj za branje.