Lucija, meni to, da žena podpira moje delo in je malo (ne vem koliko točno) tudi ponosna na to, pomeni mnogo. Sem nasploh bolj socialen človek in mi je razumevanje najbolj ugodno okolje. Prijatelji pa so itak tisti, ki te vzamejo takega kot si. Sicer niso prijatelji.

Zdaj pa k tvoji prvi pesniški zbirki Vdih in izdih, ki je izšla 2011 pri Mariborski literarni družbi. Zdi se, da te nasprotja izjemno privlačijo. Vendar ob branju zbirke sem dobila vtis, da sta Vdih in izdih platnici, ki varujeta vse tisto dihanje, ki ga je ogromno, in je vmes, ki je ljubezen, strast, veselje do bivanja in deljenja tega z drugimi. Ta tvoj motiv najdem tudi v tvoji pred kratkim objavljeni pesmi Iščem:

"... iščem
v povprečjih med skrajnostmi
iščem med čudenji in vztrajnostmi
iščem med vsemi in niči
in vmes
 
vem da je
moja pesem
ker še čutim
kje je bila pripeta obme"

Zanima me, kaj je bilo bistveno pri ustvarjanju (in izidu) zbirke, morda lahko z nami deliš kak zanimiv spomin v zvezi s prvenko Vdih in izdih?

Pozdrav Milan,

zanima me, kako dolgo že ustvarjaš poezijo in kako gledaš na tiste tvoje začetke pisanja. Če se vračaš k tem pesmim ali ugotavljaš, da so to biseri za tisti čas pisanja ali si kdaj želiš kaj popraviti, spremeniti oz. jih pustiš, takšne kot so, ker so dale pečat tistemu obdobju. Če si o svojih začetkih že kje objavil, sem morda spregledala, upam, da ti ne bo v napoto, če še odgovoriš.

Zdravo, Milan!

Lucija mi je vzela vprašanje z jezika.

Pa naj bo novo vprašanje: koliko prebiraš druge pesnike in katero v zadnjem času prebrano 'pesmarico' bi uvrstil med svoje najljubše? Bi rekel, da sopesniki vplivajo na tvoje pesnjenje (v primerjavi z lastnim doživljanjem sveta, tudi skozi medije)?

LP, modricvet

Murka:
Če se zgodi, kdaj pa kdaj, da besede nočejo s teboj, kaj storiš? H kateri drugi (tretji, ...) ljubezni se zatečeš? Glasbi, da z njeno pomočjo ujameš korak z besedo?

Dostikrat se mi zgodi, da se misli sredi teme ustavijo. In ne gre naprej. Samo nekaj bluzim. Običajno pustim in čakam. Kot ribič. Ali pa, to sem začel pred kratkim malo bolj uporabljat, pokukam v kako drugo knjigo, najraje v prozne tekste, za kako besedo, ki premosti, obrne, spelje tok misli okoli zidu. To deluje. To sem prvič videl na Sinjem vrhu, Ana je to izvedla s pomočjo SSKJ. Prav zabavno je bilo, in je, vedno znova, ko to uporabim.

Seveda pa je glasba tista, ki je vedno dežurni izhod. A rabi svoj čas, ki ga pa nimam zmeraj.

Ker vem, da znaš biti zelo duhovit, me zanima, ali vnašaš humor, tak, neprikrit, v svojo poezijo, morda je še nismo imeli možnosti videti? Ali pa humor - če ga - vnašaš v svoje ustvarjanje drugače? Npr. z grotesko, karikiranjem, v aforizmih ali ...?

Ana:
Zanima me, kaj je bilo bistveno pri ustvarjanju (in izidu) zbirke, morda lahko z nami deliš kak zanimiv spomin v zvezi s prvenko Vdih in izdih?

Bila je ena lepa zgodba "Razsutega smeha". Resnična, realna oseba. Ki pa se je odkrhnila od mojega jabolka. In tako je jabolko začelo veneti. To je bil začetni zamah misli. Vse ostalo so posledice neurja. Povodnji in plazovi in ves mulj, vse do konca zgodbe, je neka projekcija, ki se je odvila v moji domišljiji. Vključno z erotičnimi pesmimi v zadnjem delu.

Bom kasneje nadaljeval, ko bo malo zatišja v "sobi" ...

Ajda,

moja začetna dela ostajajo takšna, kot so. Se ne vračam k njim, sproti prihajajo nove misli, ki so mi bistveno bolj ljube. Nimam ne volje ne časa, da bi prečesaval tiste okorne šope suhe trave.

Ker smo Milana kar precej zasipali z vprašanji si lahko, medtem ko čakamo na odgovore in tudi, da mu pustimo, da malo zadiha, preberete kakšno izmed njegovih pesmi:

http://www.pesem.si/milan_novak/pesmi/vse

Modricvet,

dosti berem druge avtorje. Tako slovenske, kot tuje. Ne vem, kaj bi izpostavil, pred kratkim sem užival v "Skrajni ljubezni" - Andre Velter, sodobni francoski pesnik. Ali pa Billy Collins "Kidanje snega z Budo". Od domačih mi je blizu Uroš Zupan, pa tudi Ihan, pa Erika Vouk, mariborska poetesa, eh, kar bi lahko še našteval.

In seveda vplivajo name. Vse/vsak vpliva name.

Hvala Gregor!!!!

Ko smo bili že pri priljubljenem branju, najbrž portalovce zanima tudi, katere pesmi tu objavljajočih avtorjev so se te še posebej dotaknile ali morda avtorji, ki jih spremljaš ali kaj te na splošno pritegne pri pesmih na pesem.si?

Seveda pa so, dragi/e  pesem.si člani/ce,  dobrodošli tudi vaši pogledi na Milanove pesmi. Katera od njih se vas je najbolj dotaknila?

Kerstin,

humor: hm! hecno, če prav pomislim, pesnjenja ne obiščem, ko želim biti duhovit, vsaj praviloma ne. Ne vem, zakaj tako. Morda zato, ker smeh zares izživim in potem nimam več kaj o tem pisat?
Torej ljubezni zares ne živim in zato pišem o njej? Neeeeeeee, ne bo držalo.

Aleksandra, ne vem. Pač se rad (zelo rad) smejim. Ko bom kaj smešnega napisal, pa - aja, imam kakšno kratko zgodbo, ki bi hotela biti duhovita. In en scenarij za enodejanko, ampak zanjo Zalka pravi, da ni ravno neki biser. Ji bom kar verjel, ona se spozna na to.

Seveda pa so, dragi/e  pesem.si člani/ce,  dobrodošli tudi vaši pogledi na Milanove pesmi. Katera od njih se vas je najbolj dotaknila?

Pozdravljeni Milan in vsi na portalu!

Meni so všeč Milanove lirične v zbirki Vdih in izdih. Milan, hvala, da neguješ občuteno liriko. V tem času, ko pesmi bolj ko ne hreščijo in škripajo z zobmi  (vključno tudi s kakšnimi mojimi:), velja že za prav pogumno delo in velik izziv, da napišeš lirično pesem, ki bo zadostila tudi zahtevnim kriterijem. Si dolgo iskal ta lirični izraz, imel kakšne konkretne vzornike? (Če si na to že odgovarjal, se opravičujem za nekoliko površen prelet nocoj obdelanih tem.)

Hvala za komentarček in vsem lep pozdrav, Jupiter!

Uf, Ana, pesmi si pa jaz težko zapomnim, veliko jih je tukaj na portalu. Pa težko kaj posebej izpostavim. Vedno mi je bil zanimiv Marko Skok - Mezopotamski, mogoče njegova DOTIKAVA SE NEBA, nasploh tako čuteče piše, ta njegova odprta iskrenost me zmeraj fascinira. Pa DUSANN. Pri njem mi je všeč lebdenje misli, ki jih kar spusti nekam pod nebo. Recimo njegova ALI ŠE NOSIŠ TISTE DIMIJE - tako sočno nostalgična, spuščena kot golob.

Si človek, za katerega je ustvarjanje kot dihanje. Umaknimo se nekoliko od pesnjenja.

Ukvarjaš se z neverjetno številnimi in zanimivimi dejavnostmi: zasledila sem, da se potapljaš, igraš v gledališki skupini KUDa Polskava, pripravljaš zanimive literarne večere, ki poleg besede objamejo obiskovalce z  glasbo, plesom in še čem, in rišeš - imel si celo že razstavo risb.  Seveda vem, da bi lahko pisal o tem do 6-ih zjutraj, a morda ti postavim en drugčen izziv: bi lahko rangiral te dejavnosti po tem, koliko ti pomenijo?

In še Milanova risba Rojstvo in smrt:

Ja, Jupiter, lirika. So rekli, stara, izpeta tematika, Sapfo je svoje povedala, dovolj je o tem.
Pa ni. Vsaj meni ne. Dokler živi iz mene nekaj, kar lahko spletam v kitke, tako dolgo bom to tudi počel. Ali sem našel svoj ton, boste najbolj vedeli vi, spoštovane bralke in bralci. Trudim se.
Vzornika za to nimam. Nasploh nimam vzornikov. Le veliko njih berem. Verjamem, da mi vsak pusti kakšno sled.

Pozdrav Milan in vsi ostali...

Kje najdeš navdih za tvoje ustvarjanje in kako se soočaš s kritiko,

še posebej, če kdaj ni najbolj ugodna ?

Hvala za komentar in vsem prisrčen večer,

Karmen

Rangiranje mojih aktivnosti, za Ano:

1. poezija - pisanje
2. poezija - branje
3. ples - poučevanje in uživanje v lastnih kreacijah
4. potapljanje (svojevrstna poezija)
5. kolesarjenje (rekreativno), mnogokrat inspiracija za točko 1
6. risanje
7. igranje vlog na odru (kjer ima bistveno vlogo druženje)

Ustvarjanje literarnih dogodkov nekako ne sodi v priljubljene aktivnosti v tem smislu, ker gre za timsko delo, ki ima svoj poseben čar.