

Pozdravljeni, nekaj dogodkov (objav) zadnjih dni me je navdihnilo, da odprem novo temo, v kateri bo prostor za vse pesmi, ki so že objavljene na pesem.si, a se nam zdi, da so aktualne prav zdaj, v tem trenutku.
Morda so priplavale na površje med vsemi, ki smo jih doslej napisali. Ali bi preprosto radi delili pesem iz svojega starega repertoarja z novimi bralci. Kakorkoli, ta tema je za to, da nam ponudite svojo že objavljeno pesem, ki vas preganja zadnje čase in vam ne da miru, ki hoče nujno biti ta hip znova med aktualnimi na pesem.si, ponudite nam jo tukaj, da bi jo znova prebrali.
Tehnično gledano: lahko objavite celo pesem, ali pa vsaj link nanjo. Z nami lahko delite razlog za obujanje pesmi ali pa tudi ne, lahko pesmi, ki jih boste posamezni avtorji objavljali tu, med seboj celo komunicirajo ali pač ne ...
Hvala že zdaj za obujene aktualnice, večnice, segajočke in vse druge nepozabnice.
Lp, Ana
Hvala, Lea ... samo sem že nestrpen kdaj bo spet tako kot pred dvema letoma, punce so še kar v bundah :))
lp, okto
Ja, Okto, nič ne kaže, da sploh bo, zunaj zavija burja ;) brrrr ... že cel dan zmrzujem
:(((. Jutri je že 1. april.
ROGATI SONET
Čez tretjo uro se je noč nagnila,
ko me nenadoma predrami hrum,
kot bi nekdo z glavo razbijal: bum,
bum, bum, ob steno, vstanem, slednja žila,
živec vsak mi od nemira drgeta
in srce se stisne mi od groze,
ko spoznam, da v postelji ni Roze,
- jo vlomilec je ugrabil sredi sna? -,
joj, in prav zdaj z njeno glavo ropota
po zidu, da se cela hiša trese,
kot bi bil potres, o Jezus, o moj Bog,
hitim pogledat dol, če vse to res je;
vstopim in uzrem, o mati blažena,
glej, tam ženo mi natika sosed Rok!
Z malo zlobe se pridružujem današnjemu Londonskemu slavju in obujam tole:
stara kurba margerita je baje senilna
in kavboj roni s katerim je sodoživljala orgazme
je že pred leti pozabil kako vihteti laso
ja
pes je poginil
a zloba s katero sta obliznila resničnost
je vzbrstela kot strupene alge
v pretoplem morju
in njun prekleti zarod
šušmarji svobodnega trga in kateheti dodane vrednosti
je nas zagrabil v svoje pitbulovske čeljusti
nikoli nas ne izpusti pogoltna zalega
razen če jih izžgemo z ognjem
iz telesa
že zbiramo suhljad
s katero bomo podkurili grmade
to bodo turobni kresovi
segali bodo do neba
nekje na meji živega
bomo jedli torto sedmih žalosti
že vem kako bom
pobiral koščke oglja iz pogorišč
z njimi bom
po razpokanem betonu risal
skelete suhih krav
http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=smzsIONNh0w
Pesem, ki je nastala ob predstavi Nekropola po istoimenskem romanu Borisa Pahorja, današnjega slavljenca:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/61126/razpolovljeno_nebo
3. 5. danes bi praznoval stric Tonče :)
lepim v njegov spomin:
Hiša ob potoku - Snežene kepe
Senryu
v Svetih višavah
so vsi Bogovi zdoma -
hudič vrti Svet
Zadene ga, ko se je narmanj nadja,
iz nje oči v srce ljubezni strela,
kot Savla, ki v Damasku oslepela
unstranske glorje luč je iznenada,
de potlej več ni hodil pota kriva.
Tako ga njenih zvezd sijaj prevzame,
de v srcu koj mu tale sklep nastane:
s soneti tako luč ji vžgem za živa,
ki še na sodni dan ji bo svetila.
Drago plačal poet je svojo gesto!
Res še slovencem tisti venec sije
v noč, toda kaj mu zdaj vsa poezija,
kaj mu nesmrtna slava, vpliv, prvenstvo,
ko s strtim srcem mrk v jami gnije...
Moji lumpi Slovenci,
ne bom zgubljal besed,
kajti moj glas je
glas vpijočega v puščavi,
a duša mi pravi,
da niste pri pravi.
Za pest srebrnikov
se prodajate tujcem,
svojo rodno grudo
prav nemarno teptate
in svojega maternega jezika
se sramujete.
S tujčevo besedo klečeplazite
za navidezni raj,
tuje besede kričijo
s pročelij vaših hiš,
tuje pesmi bučijo
iz vaših grl,
tuja imena lepite
običajnim stvarem
in tuja imena pečatite
na čela svojih otrok.
Brez sramu postajate tujci
vsem svojim prejšnjim rodovom
in sami sebi,
moji lumpi Slovenci.
Komentiranje je zaprto!