Lagala sam se
U bjelini borovih iglica spava
zamrznuto proljeće uspomena.
Vatra u kaminu pucketa
radosnim sjajem.
Sitne pahuljice tajnih očiju svemira
šapuću o istinskoj ljepoti svijeta.
Vatra osluškuje… se dodiruje
praiskonskim oblinama postanka.
S njima sam.
U njima.
Svijetlim. Pucketam.
Dugo već nisam ovako svijetlila.
Mislila sam da jesam
ali sada znam da nisam.
Lagala sam se.
Da preživim s osmjehom na licu.
Da ne umnožavam bol
i ne rastužujem tebe.
Vida, tvoja pesem se me je dotaknila.
Poskusila sem jo prevesti:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/74012/vida_lagala_sam_se#.UM4JEKzArcg
LP, modricvet
Lepa! Všeč mi je, ko zapišeš, da sama prasketaš v ognju in si svetiš, kot neko prerojenje, očiščenje. Iz pepela vzrasteš, da si pogledaš v pravi lastni obraz.
Prisrčen pozdrav
Andrejka
hvala modricvet i Andrejka za ove lijepe komentare.
modricvet unijela si u prevod toplinu i neku vrst romantične mekoće koje ima skoro više nego u originalu. Sviđa mi se. Hvala ti.
lp, vida
Potem grem pa kar objavit. Kasneje lahko še kaj popravim, če bo kdo glede prevoda še kaj boljšega predlagal.
LP, mcv
slažem se ... ja nisam baš previše mjerodavna s obzirom na moju slovnščinu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vida
- 16. 12. 2012 ob 17:15
- Prebrano 1037 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 516.8
- Število ocen: 12