V belini borovih iglic spi
zmrznjena pomlad spominov.
Ogenj v kaminu prasketa
z radostnim žarenjem.
Drobni kosmiči s skrivnostnimi očmi vsemirja
šepetajo o pravi lepoti sveta.
Ogenj prisluškuje … se dotika
s prvotnimi krivuljami geneze.
Z njimi sem. V njih.
Sijem. Iskrim se.
Že dolgo nisem tako sijala.
Mislila sem, da sem,
toda zdaj vem, da nisem.
Lagala sem si.
Da bi preživela z nasmeškom na obrazu.
Da ne bi množila bolečin.
Da ne bi razžalostila tebe.

modricvet