
V goščavi noči
brezumno brni tesnoba
in nad gomilo najinih skamenelih teles
roji žalje.
Še vedno niso zašušteli
muževni metulji
v grapah najinih osrčij
in izžeta ozvezdja
še vedno ne morejo
razpreti svojih vek
in najina krilatca
še vedno nista našla
steze do opustelega vzglavja,
da bi naju z milim plahutanjem
zanihala v sozvočje.
Zatem bi midva zarana
zlahka odškrnila žadaste duri
in zardela v zubljenju maka.
Enkrat vse hudo mine...in takrat povsod spet vzcveti mak....
Zelo lepa pesem, kot vse te zadnje dni, kot vse one iz nekih drugih dni, Marko!!!!
LP, majda
Hvala, Majdi : )
lp, marko
Svit, hvala lampico.
lp, marko
Nastaja kar cikel teh posebnih pesmi, ki jih črpaš iz nekakšnih skrivnostnih globin in razpršiš za nas bralce, ki uživamo v teh tvojih čudesih. Ja, zanimivo, kako te je potegnilo v tok in rojevaš znova in znova. Ne vem, morda si kje objavil od kod te tvoja rojevanja, pa sem prezrla, sicer pa ni pomembno, pomembno je, da bralcu pričaraš užitek ob prebiranju.
lp, ajda
Ajda, sem opazil, da te ni bilo nekaj časa. Zadnje čase sicer bolj prevajam, saj nekaj čas nisem mogel pisat (mogoče boš začutila v tej pesmi zakaj: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/67746/balada). Očitno pa počasi le nekaj nastaja v tej otožnosti.
Hvala ti in vse dobro želim, marko
Marko, zopet ena srčno tvoja, čestitam! V dolgih in hladnih nočeh rojijo tudi Plejade in s čudežno močjo kresijo upanja luči, bodi dobro,
lp ida
Ida, najlepša hvala.
Hvala, enako vse dobro!
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!