NEKJE SE JE TREBA USTAVITI

Nekje se je treba ustaviti, vdihniti, si oddahniti,

sezuti čevlje,

z vatastimi palčicami iz podplatov izbezati

kamenčke, mravlje, zmaličeno travo in blato s poti

za katere vogalom

leščerba ne zliva več škrlatno rumene svetlobe,

temveč motno, do obisti motno,

zbito in težko, kakor opeka, ki išče glavo

za lastno hišo.

 

Nekje se je treba ustaviti, vdihniti, si oddahniti,

iztegniti roko,

iz žepa na riti potegniti

robček gaze iz že zdavnaj razcapane obleke,

ga stresti,

iztresti prah zadnje solze,

da zaplapola okoli komolca,

kakor v vetru docvetela jablana

in prisluhniti

se ga bo, kot cvetni listič, dotaknil,

ga bo premaknil,

bo znotraj kaj zaškrtalo, ga obrnilo,

pognalo? da se ozori tudi druga stran neba

 

je treba

 

nekje se je treba ustaviti, vdihniti, si oddahniti,

potolažiti Ahila v peti;

je treba z boso nogo, ne pa s podplatom poljubljati

kamenčke, mravlje, pobožati zmaličeno travo;

s palcem, ne pa s tičem, 

je treba blatu spremeniti videz;

 

treba je do popka raztegniti nogavice

in vrteč se okoli sebe vreči pogled skozi vse luknjice,

 

izpuliti kakšno trepalnico,

z upanjem, da bo ostala na kazalcu,

ki izpolnjuje željo

breza

 < 1 2

breza

Poslano:
01. 07. 2012 ob 00:04

Hvala, okto!

Lp, breza

Zastavica

marko p.

Poslano:
18. 12. 2012 ob 16:43

Neverjetno dobra ...

lp,

marko

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 20. 03. 2012 ob 13:31
  • Prebrano 3148 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1345.73
  • Število ocen: 37

Zastavica