KO ME BEREŠ KOT PESEM
Čakam zaman.
Potopljeni cvetovi
tonejo v kalno odmaknjenost.
Prazna soba
in vonj tišine
v skelenju odcvetelega časa.
Besede molčijo
ujete v pepelu
neizogibne ugaslosti.
Vzdramim spomin.
V šumenju starih lip
diši po postanem.
Bežni trenutki
božajoče otožnosti,
ko me bereš kot pesem.
Zasanjani vrtovi
na dlani spomina
in sled pikapolonice.
Nekdo odhaja.
V kapljicah rose
dehtijo širni travniki.
O, lepo te spet videt:).
lp, ajda
Hvala Ajda:)
Zdaj sem, kaj sem?
Skoraj nič na pol!
Drobec sprane vezenine.
V toplem krznu
bos in gol,
z muzo,
ki ji redko pride...
Oživljam svoj blog spet, upam:)
Pozdravljen,
z veseljem prebrano,
lahko celo napišem v neizmeren užitek mi je tako branje:)
Lp, Lea
Obe tako čutni, da se dotakneta...
Čestitam.
LP
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Karel
- 21. 05. 2012 ob 10:06
- Prebrano 889 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 569.2
- Število ocen: 12