NOROST IN UPANJE
Kot pšenični klas, opazujem tvoj obraz,
zaradi tebe pozabljam na jutranji mraz.
Verjetno veš, kako sladák je prikaz,
ko na kruhu marmeladni je namaz,
potem tudi veš, kako rad te imam učas.
Daj zaspi, daj prosim, sanjaj ti,
daj mi upanje za prihodnost odpri.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
- 20. 01. 2012 ob 19:40
- Prebrano 574 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.5
- Število ocen: 5
