Ni zamere. Sej je tudi že zgodilo, da so one mirile mene :)

Hahaha ... Ok ni problema.

Gregor, kar je res, mi ni težko priznati, trema gor al dol, tako sem čutila, čutim, in ob tej enkratni priliki sem se vam tudi zahvalila in mirne vesti ter z veliko hvaležnostjo lahko ponovim kjerkoli. Osebno mislim, da je tako prav!
Glede ocen pa ne bom komentirala preveč, take pač so.Tudi sama bi bila vesela kake podčrtanke več, pa j... ga, jo pač ni:))).Kriva sem sama, premalo pišem, izgubljam nit in potem rata kar rata.Se pa strinjam z Lucijo in njenim predlogom o izboljšanju nadpovprečnih pesmi. Priznati moram, da ne preberem vseh, nimam toliko časa in da ocenjujem v glavnem tiste, ki me berejo in jaz njih, včasih, največ zaradi pomankanja časa, pa dam pesem samo v izbor. Zdi se mi, da nas je tu veliko takih, ki delamo podobno, ko bo po novem, pa ne vem, kako se bom na to navadila, bolj počasi in z veliko kiksov verjetno. Nerada se javljam na forum, tole pa sem morala napisati.
lp vsem, adisa

@Lucija L. Mlinarič:
Tako kot je nekje prej dejala Kerstin, vsakemu je neka zvrst / stil / oblika / ideja poezije bližja kot neka druga in zelo težko je ostati nepristranski.

Lucija, zdi se mi, da moram dodatno nekaj pojasniti: ne gre za (ne)pristranskost, ampak za to, da o nekaterih rečeh (poetičnih) ve ena več, o drugih druga, o tretjih tretja itd. Če kdo objavi pesem v tujem jeziku, ki ga ne razumem (v gugl prevajalnik je raje ne tiščim), je ne bom ocenila, dokler je ne bom (ali je ne bo ena od ostalih urednic) razumela. Kajti to bi bilo pristransko. Ko se je ready-made šele uvajal na portal, takih pesmi nisem ocenjevala, dokler se nisem dovolj poučila o njem. To je, lahko rečem, poklicna etika: da veš in (si) priznaš, kadar nečesa ne veš, in da o tem tudi ne daješ sodb in ocen itd., dokler se o tem dovolj ne poučiš.
Po drugi strani, kot sem že nekoč omenila: včasih ti kakšna pesem niti ni všeč (ampak "všečnost" ni realni kriterij) oziroma ni v tistem žanru/zvrsti, ki ti najbolj leži, a vendar pripoznaš, da je dobra, ji daš visoko oceno, jo podčrtaš - ali se o tem posvetuješ s sourednicami. Meni je to v čast, da se lahko vedno še dodatno (po)učim in hkrati vem, da si s pripoznavanjem pesmi, ki mi ne ležijo najbolj, kot zelo dobrih, širim pesniška obzorja in tudi duha (pa naj se sliši še tako obrabljeno :)).
In po tretji strani je jasno, da stvar, na katero se najbolje spoznaš, o kateri največ veš, tudi najbolj poznavalsko presodiš.

Pristranskost je stvar, na katero ne pristajam.
Ker smo vsi samo ljudje, seveda ne morem biti 100 % nepristranska. Lahko pa naredim nekaj drugega! Namreč: ko začutim, da bi kar koli utegnilo vplivati na mojo presojo, k sreči je to redko, a vendarle se zgodi, se začasno distanciram od ocene. Ker smo štiri, se to da. Hvala bogu. Portal, komentarji, članki, izbor podčrtank - vse to bi bilo mnogo ožje, če bi bilo delo ene same urednice.
Sama tako delam, ker me pristranskost vedno boli, moti, jezi, in zato ji v svojem ravnanju ne dam dihati.

In še glede (ne)relevance med podčrtanostjo (oz. oceno) in "mojim izborom", odgovor modremu cvetu:

To, da člani vidimo, kdo si je izbral našo pesem, se mi je zdelo, ko smo to možnost uvedli, krasna zamisel. Pravzaprav se mi še vedno zdi. Nisem si predstavljala, da bi to utegnilo kdaj postati predmet nekakih meril. Ker je moj osebni izbor že precej dolg, zadnje čase zelo redko dodam vanj kako pesem. Če bi bilo to merilo, koliko pesmi sem podčrtala, bi od 1. 1. letos podčrtala le 24 pesmi (od ... koliko je podčrtank od janurja letos? 500? več?). :)

Navajena sem tudi, da nekateri pesmi pač ne ocenijo, dajo jo pa v svoj izbor
(kar se tiče slabe ocene in dajanja v svoj izbor, se strinjam s tem, kar ste zapisali pred mano; vendar se je pri tem treba zavedati, da je za nekoga tudi ocena DOBRA izvrstna ocena (ko jo podeli drugemu), da višjih sploh ne daje, da je to pač njegovo merilo, in ocena DOBRA je v resnici DOBRA ocena, ne slaba).
Zakaj ne. Imajo pač tako stališče, da npr. neradi ocenjujejo. In obratno, drugi bolj ocenjujejo in manj dajejo v svoj izbor. To je odvisno od vsakega človeka, od tega, kako gleda na oceno in kako (če sploh) na "moj izbor". Zato se mi zdi nesmiselno iskanje kakih realnih smislov v taki, v bistvu stranski funkciji. Nekdo tudi želi imeti v svojem izboru samo 50 pesmi, drugega pa ne moti, če jih ima 3000 in več. Ampak iz tega spet ne moremo kaj določenega sklepati.

Poleg tega sama včasih dam v "moj izbor" pesem ravno zato, ker mi je všeč ali se me je kako drugače subjektivno dotaknila (npr. posvetilo, prevod ipd.), ni pa podčrtana oz. je tudi jaz ne bom podčrtala. V takih primerih torej logika tega, kdo je nekoga podčrtal, docela odpove. Nobenega pravila ni. Tudi zato iz tega ne more biti realnega sklepanja.


Kerstin

Kaj bi ti rekel Kerstin! Lepo je če človek že dobro oceni pesem in jo da potem tudi v izbor. Vsi imamo radi "božanje". Pravijo: kar seješ tudi žanješ. Maki bi morda rekel, da se moraš malo raskalašiti. Jaz dokler sem bil škrt nisem nič žel. Če mi je pesem dobra jo dam v izbor. Sekundo časa potrebujemo. Pri nas dela mlada študentka slikarka in sem jo prosil, da mi pokaže dela. Slika res odlične akte, kar sonce ji je zasijalo na licu, ko sem jo pohvalil. Včasih bi bil škrt, ciničen in samovšečen. Mislim, da je boljši ta način, ker s tem nič ne izgubiš, samo pridobiš.

Lp. DUSANN

Gregor

Če ostajaš vsaj približno tako aktiven kot do sedaj, bo super. :)

DUSANN

Strinjam se s tabo, predvsem tvojim zadnjim stavkom. Če je pesem dobra in če nekdo odpre komentar na pesem samo zato, da pesem pohvali, mu ne smemo nič očitati, ker ni to kaka "konstruktivna" kritika. Taka pohvala oz. božanje lahko pesnika samo še bolj vzpodbudi. Še posebno zaradi tega, ker smo "pesniki" (pač, ne vem, kaj smo oziroma kdo sploh so pesniki - ali so to uveljavljeni avtorji - pa spet ne vem, kaj pomeni uveljavljen...) toliko bolj občutljivi.


Kar se pa tiče podčrtavanje in Mojega izbora - vsak lahko naredi po svojem okusu kar želi, če že sistem to omogoča. Jaz vem, da kakšenkrat sem dal pesem v izbor brez ocene, da si jo preberem kasneje.

Lep dan,

Legy

Pasem in pasem vaše izjave in ne vidim v njih tisto, kar mislim da vem. Kdor je lačen gre jest k polni skledi, a kdor jo polni se lačnim veseli. Vsi bi radi dali v to skledo čim več pesniških dobrot, a jaz sem med tistimi, ki se učimo kako dati čim več iz svojih rok. Kdor vse prečita je res hvale vreden, jaz bi se s časom skregal, kar boli, zato bi pustil, da ostane v globalu slično kot dosedanje dni.
Vsak ima svoj stil pisanja in že po njem čutiš, če ti leži. Vedno bodo grupe in prijateljevanja, smo pač le ljudje, ki jih bliskost veseli.Kaj mi bo ocenjevanje, saj vidim izza pesmi koliko jih čita in tisti, ki ima število precej veliko in tudi v izboru pohvale, se mi zdi dosti verodostojno kot dober izdelek, ki bi bil vreden ogleda pesniško strokovnega ogleda. Ne maram tekmovalnih prirejevanj, kot pri športu, pač pa različnost vsebin, katere bi nam odkrile svojstvenost misli in le tako bi povezovala nas vse kot pesniške ljudi. Tomi