Breza, poklon!!! Veliko besed mi je prihrumelo v misli ob branju
pesmi, še vedno hrumijo in mi ne dopustijo, da bi jih zlila tu, da
bi napisala vsaj nekaj tega občutenja, ki me je pojedlo in poskralo
vase. Kako znaš, drago dekle:). Uh ... !!!.
Štefan, prav trpnik, ki ga omenjaš (češ da ni trpnik), je v slovenščini (spet - mislim, da pred leti ni bil) dovoljen. To je oblika s prostim morfemom SE. In ta oblika zahteva osebek. Osebek "se dela", torej pes se išče, izjava se priloži itd. Saj se tudi izjava sama od sebe ne priloži. :)
V angleščini je pasiv to, da daš glagol BE in past participle (kot navajaš slovenski primer ZMES JE NAREJENA).
Ampak slovenščina poleg tega načina (deležniškega) omogoča tudi pasiv s prostim morfemom SE: Zmes se naredi (ali se ne naredi, ampak še vedno KDO ALI KAJ se (ne) naredi).
To, da je zraven še nedoločnik (ker je dati + narediti), je le slučaj in seveda s trpnikom nima nobene zveze.
Kot rečeno - primeri so tudi v pravopisu. Sem pa pred časom o tem povprašala tudi na Amebis, samo "za ziher".
Prostega morfema "SE" pri rabi trpnika seveda ne smemo enačiti (ali pomešati) s "SE" kot povratno osebnim zaimkom (npr. umiti se (= sebe) ali s "SE" kot glagolskim prostim morfemom (npr. bati se, smejati se).
Torej: Pes se umije. - tvornik (aktiv) Pes se boji. - tvornik (aktiv) Pes se išče. - trpnik (pasiv)
In pravopis pri geslu SE pod točko 3 navaja prav trpnost: Knjiga se tiska.
(In tako bi bilo tudi: Knjiga se ne tiska. -- Kajti če bi morali zadevo sklanjati, bi že trdilna oblika bila: Knjigo se tiska (koga ali kaj), nikalna pa potem Knjige se ne tiska (koga ali česa).)
Evo, Kerstin zdaj mi je pa (tudi meni) jasno. Fino se je učit! Vse se spreminja.
Ja, gnu, med tekom pridejo (sami -redno - vedno) predvsem tisti rimani verzi! To je po moje vezano na enakomeren ritem korakov ... torej, maraton -ja, šprint ne . LP, lidija :)
Res je, Štefan, tudi jaz se spomnim, da so nas v OŠ nekateri učitelji še tako učili. In če bi jaz določala ta pravila, bi ostala pri tem, da je "knjiga se tiska" nepravilno in je treba popraviti v "knjigo tiskajo". In kot lektorica se sklicujem na to, da je vsaj rahlo okorno, zato stvar popravljam v tvornik, kjer se da, kjer s tem ne posegam bodisi v slog (ali zvrst, npr. uradna besedila - tam imaš praktično zvezane roke) bodisi v pomen. Zato pa pravim, da slovenski jezik ni ravno "trpniški" (čeprav mnogi trpijo, ko se ga učijo :)), kot je recimo angleščina, kjer lahko celo rečeš "Povedan sem bil". :)
V mojih časih je veljalo pravilo, da se pri zanikanem povedku predmet postavi v rodilnik.
To pravilo seveda še vedno velja (in bo veljalo, dokler rodilnik ne bo izumrl :)), kar se mu zna zgoditi, glede na to, da ga tako pogosto nepravilno nadomeščamo s tožilnikom). No, malo heca.
Torej: predmet se postavi v rodilnik, drži. In še enkrat: v navedenih primerih trpnika pa pes, izjava, zmes NISO predmeti, temveč - osebki.
Teh pa ob zanikanih povedkih ne dajemo v rodilnik. Oče ni prišel domov, in ne: Očeta ni prišel domov.
Pesniški jezik dopušča marsikaj, prav imaš. Res pa je, da v primeru Brezine pesmi oz. te ZMESI ne gre za kakšen sopomen, ki bi nastal zaradi neustrezne rabe.
Pred kratkim sem recenzirala pesniško zbirko našega nekdanjega člana Milenka Straška, v kateri to pesniško svobodo zelo zanimivo izkorišča in z njo v bralcu vzbuja različna, pestrejša občutja. Npr.: "Zlezlo ga je v klop."