IZ MOJEGA UHLJA SE NE DA NAREDITI ZMES AFRODIZIAKA
Nisi me ugriznil med nožne prste.
Zavedla te je deviška mesečina,
ki mi je drsela čez prsi.
Ko si plahutal s krili, si spregledal uhanček,
ki ga tudi moja prababica Artemida ni nosila
v nobeni svoji bradavički.
Zacingljal je in slišala sem, kako se je v kotu
prasketaje razletela svetloba mojega ognja.
V hipu je zaledenela kri in
na tvojem nebu je obvisela moja
rdeča ledena sveča.
Zdaj točno vem, kolikšen je premer žrela
v odprti pečini tvojih ust.
Ko je noč blaga, spodaj slišim čolnarja
z obrežja Stiksa. Poje otožne pesmi.
Takrat med dlani stisnem pahljačo
najinega časa in se počasi odtajam,
kapljam čez čeri odpuščanja.
Nočem, da z mojo svečo v ustih neskončno brodiš.
Skozi pravokotno nebo mi mežika Severnica
in koketno maha s prosojnim robcem čez megleno cesto.
Tudi njej sem rekla, da nisem viharna ptica,
ki z lahkoto prehaja iz enega v drugi svet,
da se še nisem naučila plesa, ki gleda v Lunino zrklo,
in da prav tako nisem nobena šamanka,
ki pod sveto brezo materializira krila
in šteje vzpone svojih padcev.
Saj sem le preprosto dekle iz slovanske dežele.
Imam samo dve dojki, eno krilo
in srčno hipertrofijo.
O ambroziji nič ne vem
in zmeraj jem iz iste sklede.
Amen.
Zdaj veš, da se iz mojega uhlja ne da
narediti zmes afrodiziaka.
Zavedla te je deviška mesečina,
ki mi je drsela čez prsi.
Ko si plahutal s krili, si spregledal uhanček,
ki ga tudi moja prababica Artemida ni nosila
v nobeni svoji bradavički.
Zacingljal je in slišala sem, kako se je v kotu
prasketaje razletela svetloba mojega ognja.
V hipu je zaledenela kri in
na tvojem nebu je obvisela moja
rdeča ledena sveča.
Zdaj točno vem, kolikšen je premer žrela
v odprti pečini tvojih ust.
Ko je noč blaga, spodaj slišim čolnarja
z obrežja Stiksa. Poje otožne pesmi.
Takrat med dlani stisnem pahljačo
najinega časa in se počasi odtajam,
kapljam čez čeri odpuščanja.
Nočem, da z mojo svečo v ustih neskončno brodiš.
Skozi pravokotno nebo mi mežika Severnica
in koketno maha s prosojnim robcem čez megleno cesto.
Tudi njej sem rekla, da nisem viharna ptica,
ki z lahkoto prehaja iz enega v drugi svet,
da se še nisem naučila plesa, ki gleda v Lunino zrklo,
in da prav tako nisem nobena šamanka,
ki pod sveto brezo materializira krila
in šteje vzpone svojih padcev.
Saj sem le preprosto dekle iz slovanske dežele.
Imam samo dve dojki, eno krilo
in srčno hipertrofijo.
O ambroziji nič ne vem
in zmeraj jem iz iste sklede.
Amen.
Zdaj veš, da se iz mojega uhlja ne da
narediti zmes afrodiziaka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 27. 12. 2010 ob 15:41
- Prebrano 1914 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1453
- Število ocen: 34
