Ne ne mislim, da je pesem dobra, če že "krasi" mojo stran, bi jo
rada vsaj malo popravila. Te dni je nadvse aktualna tema(čeprav je
bila napisana konec decembra). Tako sem se z njo poigrala. Ima še
kdo kakšno idejo, razen tiste taprave"izbrisati"?
Torej:
Dežuje 1. (ne dosti bolje)
Iz limone neba ožeti strahovi lijejo močo.
Glave polnijo bojazni.
Gmote blata polzijo.
Divje horde vode vdirajo v intimo.
Odnašajo idilo.
Realnost je postala strah.
Dežuje 2. (kaj pa vem)
Bogovi ožemajo limono neba
bojazni polnijo glave
v intimo vdirajo divje horde vode
polzeče gmote blata
odnašajo idilo
strah postaja realnost
Hvala za vse komentarje, tako nasvete kot graje!
lp,Lea
Lea, hočeš, da sem poštena? Mene beseda moča spominja na tistega viledinega vpojnega čarovnika za pomivanje po tleh ("MOČO")
Ne zafrkavam se, pesem je resna, jaz pa takole ... Ampak povem, kot mislim. Ker vem, da mi ne boš zamerila. Jaz bi dala močo ven iz naslova in iz pesmi.
Lidija, super vsaj smejem se lahko:))) današnji moči:))), ki mi ni všeč.
Močo prav lahko dam iz naslova, v resnici mi je niti ni treba dati, ker pesmi nisem popravljala(če začnem s popravljanjem v živo, bom kmalu pri 17 zlogih ali pa, kar bi bilo super pri 3/5/3, kar si že dolgo želim, a mi ne rata).
No, brez heca, bom še malo razmislila in nekaj skup spravila(verjetno na novo) Verjetno ne nocoj, morda nekaj v tem stilu:
Dež
ure pljuskaš sivo pesem pronicaš v pore melišča
netiš bojazni pošiljaš signale groziš
ustvarjaš pekel dneva za noč hraniš strahove
Naj bo dovolj za nocoj:)
Hvala za vse, predvsem za smeh, sem ga potrebna:)))
Pozdravljena, Lea, super, da brskaš po svojih pesniških spominih (res so ta neurja kot nalašč, da te spomnijo na preteče divje vode). Malo sem pregledala vse tvoje variacije. Pa se mi je prikazalo tole:
Iz limone neba lijejo ožeti strahovi. Bojazni polnijo glave. V intimo vdirajo divje vode, polzeče gmote blata odnašajo idilo.
Resničnost je stiska. (ali mogoče: Stiska preplavi resničnost.)
Seveda je to spet ena variacija, ki pa ni nujno, da ti je vešč. Saj veš, na koncu se boš ti sama najboljše odločila ;-)
Mislim, da se ti je uspelo dobro približati, mojim takratnim razmišljanjem. Zadnji verz mi je bolj všeč v drugi varjanti. Seveda bom skušala vse premisliti, potem se spravim na lov za naslovom. Naj ostane vse odprto, morda tudi za še kakšno mnenje in tudi zato, ker je danes sončna sobota, ko nimam veliko časa.(skrb za vnuke)
Pozdravljeni, pa sem spet tukaj. Živa in zdrava s dokaj trdimi tlemi pod nogami. Tudi tokrat se nisem popeljala med blatom v dolino. Naj se še enkrat zahvalim za vse predloge in mnenja. Zelo so mi všeč Murkni predlogi, kljub temu sem šla v novo smer. Ker mi pesem ne pomeni veliko, ne bo nobenih težav pri popravkih in ne nazadnje brisanju.
Za naslov sem si zamislila tri variante:
Vrelec groze, Vrelec strahov ali (preprosto) Plaz (naj dodam to ni nič dokončnega)
Preko mokrega(morda mrakobnega) neba razgrnjena ponjava hudobnih orjakov
iskri deževje
otožno brunda
pljuska v strešne žlebove (tu se poigravam z mislijo, da bi pljuska spremenila v pljuva)
pronica globoko pod nanose
narašča
grozi s polzečo gmoto blata
sesipa barko gotovosti
v rezervoarju grozljive(morda bolje ugrezajoče) noči brez spanca hrani strah
Tako, vesela bom vseh mnenj, kritik in pohval, prav tako predlogov za popravke. Časa je dovolj, torej ne bom padala v kakšna mrzlična popravljanja, ki bi me delala živčno.
Lea, to je beseda: "ne bom padala v kakšna mrzlična popravljanja, ki bi me delala živčno"! Si jo bom še kdaj priklicala v spomin. Prav take obdelave, kot jih delamo zdajle, so najboljše za "negovanje" v živo, v delavnici - tule na netu gre bolj počasi ;-)
Ko sem prebrala tvoj nov predlog, sem rekla: Lea ima že drugo pesem na temo plaza (morda bo iz tega nastal cikel pesmi?). Ni ti treba prve pesmi kar izbrisat - morda ti (lahko šele čez daljši čas) res nastane cikel pesmi - to je moj nasvet ;-)
Vidim, da ti iskanje sinonimov, raziskovanje pomenov besed in brušenje nians v tem trenutku "šiba", zato zaenkrat le to z moje strani.
Ana hvala! Cikel pesmi? Zakaj pa ne. Samo spontano se mora "roditi". Torej zmenjeno prve pesmi ne bom brisala.(kljub temu, da je še vedno slaba)Sem jo spet nekoliko pokukala, morda so se mi rahlo nakazali nekateri kozmetični popravki(če jih združim s tvojim predlogom za zadnji verz, potem pa še nekoliko presejem):))) Pri tejle današnji trenutno le zadji verz: hrani strahove Mislim, da mi je tudi vse jasno okrog prvega, vendar še prespim.:)
Vrelec groze, Vrelec strahov ali (preprosto) Plaz (naj dodam to ni nič dokončnega)
Preko mrakobnega neba razgrnjena ponjava hudobnih orjakov
iskri deževje
otožno brunda
pljuska v strešne žlebove (tu se poigravam z mislijo, da bi pljuska spremenila v pljuva)
pronica globoko pod nanose
narašča
grozi s polzečo gmoto blata
sesipa barko gotovosti
v rezervoarju grozljive(morda bolje ugrezajoče) noči brez spanca hrani strahove(tu je množina bolj na mestu)
Tako za enkrat. Naslovi so seveda katastrofa. Za pljuvanje mi manjka še nekoliko poguma. Predzadnji verz lahko napišem šele, ko se odločim galede naslova.(morda groza ni najbolj ta prava)
Lea, seveda, ne na silo - meni so moje nevihtne pesmi nastajale kakih pet let, nabralo se jih je okrog 7 ;-)) Šele pri četrti ali peti sem pomislila: lej, lej, tale in tale bi bile pa za skupaj ... Skratka, nič in nikamor se ne mudi.
Malo k drugi pesmi. Pljuva in ugrezajoča mi je bolj všeč v tvojem kontekstu, ker bolj natančno ubesedi - sploh ta ugrezajoča noč brez spanca je srhljiva (kot bi se pogrezal v živi pesek), se mi pa zdi, da zaključek ni najbolj posrečen. Morda bi veljalo razmisliti tudi o kaki drugi besedi v "otožno brunda" - ta brunda je preveč "določen", vsaj za tiste, ki smo prebrali veliko otroške literature (zato za moj okus preveč omili oz. zaustavi naraščanje, ki ga imaš v pesmi). Morda bi lahko to naraščanje dala na konec pesmi (namesto "hrani strahove", ker strah narašča s samim podajanjem slik (občutij) v pesmi):
Preko mrakobnega neba razgrnjena ponjava hudobnih orjakov
iskri deževje
otožno ( "brunda" - besedo bi zamenjala, ali izpustila?)
pljuva v strešne žlebove
pronica globoko pod nanose
grozi s polzečo gmoto blata
sesipa barko gotovosti
v rezervoarju ugrezajoče noči brez spanca
narašča
Lea, čez čas se ti bo prikazala prava rešitev in lep pesniški pozdrav, Ana
Kar se pesmi tiče, se še kako strinjam s tabo. Pljuva mi je bilo ves čas tisto ta pravo, žal nisem našla poguma, da bi napisala to je to. Potem je beseda "brunda", ne vem kako sem spregledala, sedaj ko si me opozorila mi gre na smeh. V tisti hudi noči poslušam simpatično brundanje luštnega medvedka(ja z brunda sem jo zares pokronala). Morda imam primerno zamenjavo v besedi "strmoglavlja". "Ugrezajoča" noč je veliko boljša od "grozljive" noči.(to z grozo mi ni bilo najbolj všeč, tudi groza v naslovu me moti) Prav tako je sedaj veliko boljši konec.
Poskusim, kako zgleda sedaj:
Preko mrakobnega neba razgrnjena ponjava hudobnih orjakov
iskri deževje
otožno strmoglavlja(plahuta)
pljuva v strešne žlebove
pronica globoko pod nanose
grozi s polzečo gmoto blata
sesipa barko gotovosti
v rezervoarju ugrezajoče noči brez spanca
narašča
Tako naj bi zgledala pesem sedaj. Pri otožno bi morda šlo tudi plahuta. Vprašanja se mi porajajo glede naslova, skoraj prepričana sem, da groza ne sodi v naslov. Plaz bi bil morda na mestu za cikel(tu mi ne deluje najbolje)
Bom skušala dosanjat, kaj primernega:)
Prav imaš Ana prej ali slej jo bom s tvojo pomočjo dodelala(pedvsem rabim odkrito povedano kaj ni dobro)
Pozdravljena, Lea, zanimivo je tole početje: globlje gremo v pesem, več plasti nam odstira in bolj razmišljamo o njej, več nam sama spregovarja. Ja, zdaj je tudi mene pobarala k razmišljanju še ena beseda - ko sem iskro deževje in otožno plahutanje poskusno združila v otožno plahutanje deževja:
(čeprav se mi postavlja vprašanje o otožnosti - nekako se ne sklada s "hudobnimi orjaki", z otožnostjo se (pomensko) zliva neka resignacija, tu pa je neustavljiva (in neobvladljiva) akcija)? Podobno se mi zdi za iskrenje, čeprav gre tu morda zgolj za videz tega deževja (srebrnkasti zastori, kot se nam zazdi gosto vsipanje dežja ;-)
Kadar se začenmo ukvarjati s takimi "drobnarijami", pomeni, da smo že blizu ;-) Nič se ne mudi.
Pozdravljena, Ana, ja postaja zares zanimivo, predvsem pa prijetno, tudi v meni se "odpirajo" pomisleki o drobnih niansah, ki se mi ne zdijo najboljše.
Imam novo idejo, kako zaobiti tisto otožnost in celo iskrenje, ki sta res nekoliko premili:
Preko mrakobnega neba razgrnjena ponjava hudobnih orjakov
naliv divje bobni v kriku do nebes (nebnic) preglasi sipino molka
pljuva v strešne žlebove
pronica globoko pod nanose
grozi s polzečo gmoto blata
sesipa barko gotovosti
v rezervoarju ugrezajoče noči brez spanca
narašča
Bo v redu nebes ali nebnic? Za nocoj ... jutri še kakšen popravek, če bo potreben.
Pozdravljena, Lea, nebnice so mi všeč, čeprav je to čeljustnica (zgornji del, parni kosti v glavi) - če uporabiš namesto neba, je kot bi se vse skupaj dogajalo navznoter. Res pa ne moreš še enkrat reči nebo - lahko bi edino rekla s kakim sinonimom, npr. naliv divje bobni v kriku čez obzorje prelasi sipino molka
Kar se naslova tiče, se ne mudi, še posebej, ker imaš zdaj že dve pesmi, pa morda pride še tretja in se bo to Viharjenje samo od sebe opredelilo ;-)