Forum
- Datum objave:
24. 11. 2009 ob 23:22 - Spremljaj
- Število komentarjev: 51
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 8116 krat
stopica, število zlogov, rima in še ... Delavnica
Nočna pesem avtor sheeba
Začnimo takole:
Pesem je štirivrstičnica. Določimo ji (naprimer ) 11 zlogov za vsak verz,
čakam na valovih zelene kotanje 12
minute preštevam, pogledi begajo v sanje 14
izrabljam čas, da zaslišim korake 11
tvoj glas me zvabi med kodraste oblake 12
ča-kam- na- va-lih ze-le-ne- ko-ta-nje 11
šte-jem-mi-nu-te,- ki- be-ga-jo -v san-je 11
po-ra-bim- ta- čas,- za-sli-šim ko-ra-ke 11
me- va-bi -tvoj- glas- med- ko-dre, v o-bla-ke. 11
Lotila sem se prve kitice. Ni idealna (stopica se zaradi besed čas in glas v četrtem in petem verzu podre, ampak ritem kar ostane. In rima ...) Tole je delavnica, morda kdo najde boljšo rešitev.
:))
sheeba ali kdo drug, evo - naslednja kitica za dodelat:
si moja prva želja, ko zjutraj se palček zbudi
in zadnja, ko moj studenec medi
si mesečev krajec, košara polna zlata
žlahten lonec in čarovnija poslana z neba
?
L
lp, murka
... dobro ti gre :))) ... jaz sem s stopicami skregana na smrt, še vedno ;)))
mirno noč
:)))
PREOBLAČIMO NOČNO( 5 kitic, že preoblečenih)
Čakam na valih zelene kotanje
štejem minute, ki begajo v sanje.
Čas ta porabim, zaslišim korake,
glas tvoj me vabi med kodre, v oblake.
Prva si želja, ko palček zbudi se,
zadnja takrat, ko studenec medi se,
mesečev rog, zláta polna košara,
žlahten vrč, v njem sem čarobna obara.
Si moj drugi jaz v tem krogu molčečem ...
ko štejem promet, se z gvašem prevlečem.
Frekvence ravnaš, premikaš nasipe,
izkleševa pesnika zehave kipe.
Pravljica src naj zaziba drevesi,
tja do zaklada odkrijva telesi.
Vzdihi premikajo stara pohištva,
ni nama mar za vse dneve svetništva.
Pridi, zašepetaj, zvezde prestavi,
znova spev čarni na pot se odpravi;
da tesno objeta polna je skleda
dahniva vanjo to pesem iz meda.
murka, preobleci še šesto! :)))
pokliči me, da rožna vonjava zadiha
tvoja senca naj tipa, ljubka in tiha
tvoj glas se umika stražarjem noči
le poslušaj, naj tvoja violina molči
LP, Lidija
stopice in rime, saj veš, sama stopicam v prostem verzu. Kar nekaj poguma sem potrebovala, da sem se vključila v to delavnico. In kot sem napisala že prej - stopice in rime:prvič.
Kar opogumi se, saj bo (in iz torbice pokuka čokolada?)!
Enako noč ti želim!
murka
kaj ni to samo hec? Čeprav so stopnice strme in visoke - učiteljica je dala domačo nalogo!
murka
... ampak je dala zanimivo domačo nalogo ;))) ...
lp
peto sem dala gor in nisem mislila, da bo šla tvoja dol. Ampak si me presenetila, res.
Glej, tu je šesta. Povej, "če je za kej"! Joj, kaj se danes (še od včeraj?) dogaja z menoj?
Sheeba:
naredila sem domačo nalogo! Juhu, zdaj bom šla lahko mirne vesti v posteljo. Le kaj bo jutri (danes)?
murka
kličeš me, rožna vonjava že diha
tipa naj senca ti, ljubka in tiha
glas tvoj se umika stražarjem noči
slišiš, tvoje godalo zdaj naj molči.
Čakam na valih zelene kotanje
štejem minute, ki begajo v sanje.
Čas ta porabim, zaslišim korake,
glas tvoj me vabi med kodre, v oblake.
Prva si želja, ko palček zbudi se,
zadnja takrat, ko studenec medi se,
mesečev rog, zláta polna košara,
žlahten vrč, v njem sem čarobna obara.
Si moj drugi jaz v tem krogu molčečem ...
ko štejem promet, se z gvašem prevlečem.
Frekvence ravnaš, premikaš nasipe,
izkleševa pesnika zehave kipe.
V tej kitici se vsi verzi začnejo z nepoudarjenim zlogom (v nasprotju s prvimi 8 verzi). Posledično prvi trije verzi te kitice 'preskakujejo' - med JAZ in VTEM, proMET in SE, ravNAŠ in PRE se pojavi nekakšna cezura, če hočemo obdržati ritmičnost. V četrtem verzu te cezure ni iz preprostega razloga - ker ima 12 zlogov namesto 11. :)
Poskusimo še enkrat:
Moj drugi jaz si v tem krogu molčečem ...
Štejem promet in se z gvašem prevlečem.
Gladiš frekvence, premikaš nasipe,
kleševa pesnika zehave kipe.
Pravljica src naj zaziba drevesi,
tja do zaklada odkrijva telesi.
Vzdihi premikajo stara pohištva,
ni nama mar za vse dneve svetništva.
Pridi, zašepetaj, zvezde prestavi,
znova spev čarni na pot se odpravi;
da tesno objeta polna je skleda >> isti problem kot prej, začne se z nepoudarjenim, potem pa vmes cezura (objeta - polna) >>
da bo objeta tesnó polna skleda, (predlagam BO, ker bo šele, ko bova dahnila vanjo)
dahniva vanjo to pesem iz meda.
In še zadnji murkin prispevek. Pazi, verz se ne sme zaključiti s poudarjenim zlogom (noČI, molČI), kajti s tem smo ob en zlog (če sledimo ritmu), oz. pademo čisto ven, če bi naglasili, kot naj bi po stopici, namreč tako:
glAs tvoj se Umika strAžarjem nOči
(dobimo 'nov jezik' :)
Kličeš me, rožna vonjava že diha,
tipa naj senca ti, ljubka in tiha,
glas tvoj se umika stražarjem noči
slišiš, tvoje godalo zdaj naj molči.
>>
glas tvoj stražarjem noči se umika,
tvoje godalo, čuj, v molk se odmika.
Kerstin
... kaj bo danes ... lep jesenski dan bo ... sončen, pa čeravno skrit za kopico oblakov ;))) ... prepleten z verzi :) in tisoč drobnimi stvarmi ...
mirno spanje ti želim ...
... lepo si popravila oblačilo na naši manekenki Nočni :))) ...
mirno noč še naprej
sheeba
:))
Zdaj imamao pa samo še zadnjo!
6?
še malo, te nočna pesem opije
vate iz daljave moj stok prste zarije
odlomi sij nebeških kometov
poletiva bliže prek najinih skrivnih planetov
Lidija
Malo še, nočna te pesem opije ...
vate iz dalje moj stok se zarije,
lomi nebeški sij svetlih kometov,
vodi polete prek skrivnih planetov.
no, zdaj pa počakamo še na kakšno pripombico na tole, zadnjo, šesto, nato pa menekenko lansiramo na pisto.
:)))
Lidija
:)))
Preoblečena Nočna pesem
Čakam na valih zelene kotanje,
štejem minute, ki begajo v sanje.
Čas ta porabim, zaslišim korake,
glas tvoj me vabi med kodre, v oblake.
Prva si želja, ko zbuja se palček,
zadnja v studencu, kjer se medi valček,
mesečev rog, zlata polna košara,
žlahten vrč, v njem sem čarobna obara.
Pravljica src naj zaziba drevesi,
tja do zaklada odkrijva telesi.
Vzdihi premikajo stara pohištva,
ni nama mar za vse dneve svetništva.
Moj drugi jaz si v tem krogu molčečem ...
Štejem promet in se z gvašem prevlečem.
Gládiš frekvence, premikaš nasipe,
kleševa pesnika zehave kipe.
Pridi, zašepetaj, zvezde prestavi,
znova spev čarni na pot se odpravi;
da bo objeta tesnó polna skleda,
dahniva vanjo to pesem iz meda.
Kličeš me, rožna vonjava že diha,
tipa naj senca ti, ljubka in tiha,
glas tvoj stražarjem noči se umika,
tvoje godalo, čuj, v molk se odmika.
Hip še, in nočna te pesem opije ...
Vate iz dalje moj stok se zarije,
lomi nebeški sij svetlih kometov,
vodi polete prek skrivnih planetov.
Bi ji morda še kdo dodal make up ali popravil kakšen kodrček? Ji svetoval glede korakov, drže?
L.
hvala za popravke - saj me je kar malo sram, ampak za prvič ... no, priznam, da sem ga krepko polomila! Zato si s šesto niti nisem upala v garderobo - nisem vedela kam s tistimi prsti od daleč, pa poleti bliže prek njunih skrivnih planetov.
Dobro si nas popravila, sodelujoči smo zadovoljni, kajne!?
In zdaj še - Sheeba!
Lp, murka
no, pa je preoblečena, ni kaj, ... kdor zna, ta zna ... hvala ;)))
Nočna manekenka lansirana na pesniško pisto :)
moj spopad s stopicami in podobnimi zadevami ... se nadaljuje ;)))
in seveda, tudi tebi hvala abram ... ;)))
lep pozdrav vsem in prijeten jesenski dan vam želim
sheeba
Abram - rimi zbudise in medise sta tudi, kot vidiš, kapitulirali!! :)
Murka - ne, super ti je šlo! Sploh tista prva. In če se šele učiš, si itak naravni talent! Malo vaje še, pa bo!
Kerstin
Je metrična shema tega zapisa ok?Vsebinsko ni ne vem kaj,tudi besedišče je enostavno:
STARI ČASI
Cvetoča bela krošnja sredi vrta
z medeno svežo sapo me osvaja,
rumeno sonce nad obzorjem vstaja,
sinica snede krušni drobec s prta.
Sedijo mati za leseno mizo,
v spominu mojem je ostala slika,
tresoča roka čaše se dotika,
pogled sanjav uprt v leseno cizo.
Le kam odšli so tisti stari časi,
ko kosa strigla je zeleno travo,
se pesem je razlegala po vasi?
Je kmet na pašo eno gnal le kravo.
Pomlad vesela nekam ti odšla si,
jesen na drog obeša zdaj zastavo.
Poslano:
05. 04. 2014 ob 19:01
Spremenjeno:
05. 04. 2014 ob 19:05
Solza, forma oz.metrična shema je odlična, brez napake. Sem ti rekel, da se boš hitro naučila in privadila. Le pri drugi kvartini bi te opozoril na vsebino, saj se ti dvakrat pojavi beseda leseno, mogoče bi to popravila in zamenjala z drugim ustreznim pridevnikom. Pa vedno ko se le da, se poskušaj izogibat rimam na i :)
P.S.: Glede na to, da je to že kar stara delavnica, ti svetujem, da v prihodnje objavljaš sem:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/91719/sonetna_delavnica
Lp, s
Odlično, stopica štima.
Cvetoča bela krošnja sredi vrta
z medeno svežo sapo me osvaja,
rumeno sonce nad obzorjem vstaja,
sinica snede krušni drobec s prta. (sinica zoblje krušne drobce s prta)
Sedijo mati za leseno mizo,
v spominu mojem je ostala slika,
tresoča roka čaše se dotika,
pogled sanjav uprt v leseno cizo.
Le kam odšli so tisti stari časi,
ko kosa strigla je zeleno travo, (ko kosa krajšala je mlado travo - zelena je itak samoumevna)
Je kmet na pašo eno gnal le kravo. (Na pašo kmet je gnal le eno kravo - bolj naravni besedni red)
Pomlad vesela, nekam ti odšla si,
jesen na drog obeša zdaj zastavo.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!