čakam na valovih zelene kotanje
minute preštevam, pogledi begajo v sanje
izrabljam čas, da zaslišim korake
tvoj glas me zvabi med kodraste oblake

si moja prva želja, ko zjutraj se palček zbudi
in zadnja, ko moj studenec medi
si mesečev krajec, košara polna zlata
žlahten lonec in čarovnija poslana z neba

si v molčečem krogu moj drugi jaz
avtobuse preštevam, v akvarel se prelije obraz
uravnavaš frekvence, premikaš nasip
ko cerkev zazeha, izkleševa pesnikov kip

in s pravljico srca zazibava drevesi
odkrijeva zaklad, kristalizirava telesi
z vzdihi premikava staromodna pohištva
ni nama mar za dneve svetništva

pridi, zašepetaj, zvezde na dlan postavi
čarobni spev se ponovno na pot odpravi
da tesno objeta polna je skleda
na najin papir dahneva pesem iz meda

pokliči me, da rožna vonjava zadiha
tvoja senca naj tipa, ljubka in tiha
tvoj glas se umika stražarjem noči
le poslušaj, naj tvoja violina molči

še malo, te nočna pesem opije
vate iz daljave moj stok prste zarije
odlomi sij nebeških kometov
poletiva bliže prek najinih skrivnih planetov

sheeba