Forum

OČE - Kerstin

OČE ...! 3 avtor Kerstin

Kerstin, bo tako kot bo, če ne boš mogla priti, boš pa naslednje leto ;)

Tebi je sedaj mesto ob očetu, jaz sem imel privilegij, da sem se lahko mesece poslavlja od svoje mame, bila je doma, zahrbtni rak ji je hvalabogu prišparal boolečine, ko pa je nekega večera morala v bolnišnico je ponoči tudi tam za vedno zaspala...

Upam, da bo tvoj oče čimmanj trpel bolečin ...

lp,
Dule
 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 06. 2009 ob 20:38

S tabo smo in razumemo.
Vsi mi, ki smo to že dali skozi ...

Bolečine ne more biti konec, tiste, nujne ob misli na najdražjega človeka,

ampak
bolečina tudi povezuje
in ohranja.

Rožnik avtor kočijaž

Lidija

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
12. 06. 2009 ob 20:44

Kerstin. Naj te moč popelje skozi preizkušnjo v življenju.
S čimmanj bolečin, trpljenja.
Mislim nate!

Silvy

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
12. 06. 2009 ob 21:15

Pesem je noznosno lepo boleča.

Kerstin, vzemi si čas za vaju. Težko je, vem.

Drži se, punca!
Z.

Zastavica

murka

Poslano:
12. 06. 2009 ob 21:27

Kerstin,
tuli, rjovi, jokaj ... izživi žalost - a mu dovoli oditi! Težko je, boli ... dovolita si podporo!
Bodi pogumna!

Murka

Zastavica

Leona

Poslano:
12. 06. 2009 ob 21:30

Moja dva ste že oba odšla.
Najhujše je poslavljanje, ko bi ljubljenemu človeku rad olajšal, pa ne moreš. Nekje okrog dvajsetega leta sem si zapomnila nekaj verzov, ki jih je napisal J. R. Jimenez. Name so naredili zelo močan vtis, čeprav ne vem več naslova pesmi, niti ne vem ali je to vsa pesem ali samo konec. Morda si tudi nisem prav zapomnila. Vseeno jih bom zdaj citirala:
...Umreti je samo
zazreti se vase,
življenje odpreti navznoter samo
in grad nezavzeten postati
za žive v življenju...
V težkih trenutkih poslavljanja so mi spet prišli v zavest in mi pomagali.
Drži se!
d

Zastavica

Lucija

Poslano:
12. 06. 2009 ob 21:35

Kerstin, ne poznava se, ne poznam bolečine, ki jo imaš v sebi, a upam, da te vseeno za trenutek dotakne objem, v katerega te stisnem.

...

L.

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
12. 06. 2009 ob 21:53

Nemočno gledati trpljenje svojih dragih je hujše od same smrti, zato molim
za tvojega očeta in vse vas, da bi čimprej dotrpel in odšel tja, kamor bomo nekoč vsi, v mir brez bolečin .

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
14. 06. 2009 ob 00:47

Od srca hvala vsem, ki ste podelili z mano težke trenutke in mi namenili dobro misel. Tudi oče je imel smisel za besedno umetnost in bi v drugačnih okoliščinah gotovo bil vsaj bralec, če že ne soustvarjalec našega portala.

Hvala, ker z vami spoznavam, da so na svetu še dobri ljudje, celo angeli.

Kerstin

Zastavica

breza

Poslano:
14. 06. 2009 ob 02:38

Vem, iz lastnih izkušenj, da ne obstajajo besede, ki bi vam olajšale trpljenje. Včasih je ljubezen okov, ki podaljšuje trpljenje tistega, ki odhaja in agonijo vseh tistih, ki bi ga hoteli zase obdržati. Verjamem v tvojo moč in nesebičnost. Drži se, mati te bo še kako potrebovala.

Objem

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
14. 06. 2009 ob 10:24

Bodita skupaj, posveti se in mu pripoveduj tiste spomine, ki jih imata in sta srečna ob pomisli, ko delita skupno. Odhod kliče pomoč v razumevanju, v mislih bom s teboj, tudi ko moči pojenjajo.
Kerstin, velika preizkušanja je, bodi močna, za vaju oba - hope

Zastavica

alineja

Poslano:
14. 06. 2009 ob 10:39

Poznam bolezni in izgubo enega od staršev. Slutim tvojo bolečino in počutje.
Bodi močna, saj pomagati se, (žal), ne da.

Zastavica

aco ferenc

Poslano:
14. 06. 2009 ob 19:00

Šele, ko izgubiš starše dojameš, da nisi več otrok ...obenem spoznanje, da si sedaj sam na vrsti...

Poznam tvojo bolečino...

Aco

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 06. 2009 ob 21:53

Odkar se poznava, je tvoj oče ponikal v odsotnost. Prav pretresljivo je, kako si to vsako leto ubesedila:
2007 OČE ...! avtor Kerstin
2008 OČE ...! 2 avtor Kerstin
in zdaj.
Če bi zmogel povedati, bi bil ganjen ob pesmih. In hvaležen.
Naj se tvoja bolečina vsaj malo zmanjša, ko jokamo ob tem, kar si izpovedala s svojimi pesmimi.
Objem,
Ana

Zastavica

vida

Poslano:
14. 06. 2009 ob 22:57

Što reći...Kerestin? Toliko boli sam i sama proživjela da danas , kada životu pogledam direktno u lice, nemoćno slegnem ramenima...?
Tada osjetim bolnu ljudsku nemoć i iz nje izrastajuću veliku moć...
Budi moćna!
Vida

Zastavica

Komentiranje je zaprto!