Kerstin, bo tako kot bo, če ne boš mogla priti, boš pa naslednje
leto ;)
Tebi je sedaj mesto ob očetu, jaz sem imel privilegij, da sem se
lahko mesece poslavlja od svoje mame, bila je doma, zahrbtni rak ji
je hvalabogu prišparal boolečine, ko pa je nekega večera morala v
bolnišnico je ponoči tudi tam za vedno zaspala...
Moja dva ste že oba odšla. Najhujše je poslavljanje, ko bi ljubljenemu človeku rad olajšal, pa ne moreš. Nekje okrog dvajsetega leta sem si zapomnila nekaj verzov, ki jih je napisal J. R. Jimenez. Name so naredili zelo močan vtis, čeprav ne vem več naslova pesmi, niti ne vem ali je to vsa pesem ali samo konec. Morda si tudi nisem prav zapomnila. Vseeno jih bom zdaj citirala: ...Umreti je samo zazreti se vase, življenje odpreti navznoter samo in grad nezavzeten postati za žive v življenju... V težkih trenutkih poslavljanja so mi spet prišli v zavest in mi pomagali. Drži se! d
Nemočno gledati trpljenje svojih dragih je hujše od same smrti, zato molim za tvojega očeta in vse vas, da bi čimprej dotrpel in odšel tja, kamor bomo nekoč vsi, v mir brez bolečin .
Od srca hvala vsem, ki ste podelili z mano težke trenutke in mi namenili dobro misel. Tudi oče je imel smisel za besedno umetnost in bi v drugačnih okoliščinah gotovo bil vsaj bralec, če že ne soustvarjalec našega portala.
Hvala, ker z vami spoznavam, da so na svetu še dobri ljudje, celo angeli.
Vem, iz lastnih izkušenj, da ne obstajajo besede, ki bi vam olajšale trpljenje. Včasih je ljubezen okov, ki podaljšuje trpljenje tistega, ki odhaja in agonijo vseh tistih, ki bi ga hoteli zase obdržati. Verjamem v tvojo moč in nesebičnost. Drži se, mati te bo še kako potrebovala.
Bodita skupaj, posveti se in mu pripoveduj tiste spomine, ki jih imata in sta srečna ob pomisli, ko delita skupno. Odhod kliče pomoč v razumevanju, v mislih bom s teboj, tudi ko moči pojenjajo. Kerstin, velika preizkušanja je, bodi močna, za vaju oba - hope
Odkar se poznava, je tvoj oče ponikal v odsotnost. Prav pretresljivo je, kako si to vsako leto ubesedila: 2007 OČE ...! avtor Kerstin 2008 OČE ...! 2 avtor Kerstin in zdaj. Če bi zmogel povedati, bi bil ganjen ob pesmih. In hvaležen. Naj se tvoja bolečina vsaj malo zmanjša, ko jokamo ob tem, kar si izpovedala s svojimi pesmimi. Objem, Ana
Što reći...Kerestin? Toliko boli sam i sama proživjela da danas , kada životu pogledam direktno u lice, nemoćno slegnem ramenima...? Tada osjetim bolnu ljudsku nemoć i iz nje izrastajuću veliku moć... Budi moćna! Vida