Rožnik
Tvoja lučka dogoreva,
ampak še živiš.
Še bi rada košček dneva
vendar že nemiš...
Tvoj razum že onkraj tava
več te ne boli,
a pogled nad oknom plava,
ždi nad krošnjami ...
Ko nato zapreš oči
zazdi se mi, da spiš,
ti pa tukaj tiho, mirno
nič več ne želiš ...
Oh, kako naj ne boli me,
mami ...Ti nisem mogla dati ...
nisem smela te še zadnjič
na Rožnik odpeljati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 16. 06. 2008 ob 14:41
- Prebrano 1356 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 517
- Število ocen: 22
