V delavnici HAIKU lahko objavljamo haikuje, haikuide, brahke, karkoli trivrstičnega pač že.
Dobrodošle so debate, kaj je kaj, seveda konstruktivne - z utemeljitvijo, s predlogi, z razlago.
Dobrodošel je brainstorming, dobrodošle so vse iskrive ideje, ki vas preplavijo v zvezi s temi pesemskimi zrnci!
Za začetek pa še tole iz Wikipedie:
Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.
Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
Zdaj pa le k pisanju! Utrinki čakajo, da jih ujamemo in v stihih osvobodimo.
V naših rokah je naša usoda, taka je božja volja. Če ne bomo kmalu zares zmigali, bomo kot ribe na suhem hlastali za zrakom. Začetek "apokalipse" je prodajanje vode, nadaljevanje, pa prodaja kisika v piksnah.
En preblisk. Kar bom napisala, ni haiku, samo majčkena stezica k njemu ;)
Haiku srečaš. Tako, da ga zagledaš. Dejansko. Dobesedno.
Z očmi. Nato se njegov smisel v zaslombi pogleda - rodi.
Torej, haiku VIDIŠ, ZAGLEDAŠ.
Za psihogram je dovolj začutiti, izmisliti si, sanjati, želeti, opisati počutje, notranje stanje ...
Haikuid prenese še vse ostale variante: satiro, prebliske, napotila, dialoge, tolažbe, izlive (sreče, besa, resignacije). ... in še.
Torej pravi haiku je zelo omejeno uokvirjen.
"Moderni haiku " pa je lahko vse zgoraj našteto, pa še števila zlogov mu ni treba upoštevati. Zato pa "pravoverni" (he, he ... hec ...) pravimo, da je izraz moderni "haiku" zgrešen.
Ampak, svet gre naprej, kdo nas kaj vpraša? Mi pa z njim. Principi kljub vsemu ostajajo. Tisočletno tradicijo spremeniti v stoletju je greh. (Kljub japonskemu porazu v WW2.)
Ja, Yoda, saj zato se je ob branju tvojega haikuja porodil tale moj! Ker sem ga tako razumela. Z mojega stališča to sploh ni črnogledost, pač pa optimizem.
Da ne bo moj post čisto brez soli, še en 'dvojec':
Naglo gine led, človek pa se prička, čigav bo spodnji svet,
da še več nafte bo požrl. Pa dober tek k zadnji večerji.
Svit pa sej ni črnogled, s tem le hotel spodbuditi bralca, da se zave svojega obstoja na zemlji in da prihaja čas odločitev in nujnost velikih sprememb! Nekako tako!
Nisem pristaš tistih, ki pravijo, da je treba nasilje pokazati, da bi se odvrnili od njega, če bi to bilo res, bi ga na prikazano že zdavnaj ne bilo več. Zemlja je lahko brez nas, kje se bomo pa učili. Danes je celo negativiziranje pozitivno. To o predlogih kako naj zmigamo, pa ne bom tukaj razpredal.