(brez naslova)
nekdo me vpraša
kdo sem
in jaz za trenutek
resno razmislim
ker je čudno
da lahko meso
z elektriko v glavi
odgovori na to vprašanje
rečem
ime
ampak ime je samo zvok
ki ga ljudje vržejo vate
da te lahko pokličejo nazaj
v čredo
včasih hodim po ulici
in imam občutek
da smo vsi skupaj
v zelo dobro organizirani halucinaciji
hiše stojijo
ker verjamemo vanje
denar obstaja
ker ga vsi sanjamo istočasno
države obstajajo
ker dovolj ljudi
vsako jutro ponovi isto zgodbo
Nekdo mi je rekel
da mora moški
stati na realnih tleh
ampak mene že dolgo muči misel
da so tla
samo zelo počasna iluzija
in mi
mi hodimo po njej
resno
odraslo
zaskrbljeno
kot da smo razumeli igro
ampak včasih
ponoči
ko je mesto tiho
in elektrika v zidovih šumi
imam občutek
da nekdo
ali nekaj
sanja
ves ta svet
in najbolj čudno
ni to
da svet obstaja
ampak
da se nihče
zares
ne zmede
da obstajamo
Mi
če bi se šli igrico "poišči me"
bi zdaj zagotovo precej glasno vpil "vroče, vroče, zelooooo vroče"
LP RA.j.
ps: potem pa preblisk, uvid, in vse, kar praviš bo res, ker je že res
in nova zvezda zasveti na nebu - rzasvetljeni Jan ji dajem ime
ps2: rzasvetljeni zato, da bo nekaj posebnega
Ta mi je všeč:
... ampak mene že dolgo muči misel
da so tla samo zelo počasna iluzija ...
Lp, Polona.
Odlične pesmi pišeš! Sem prebrala vse tri. <3
Čestitke za še eno odlično pesem, ki odraža stanje duha razmišljujočega in kritično postavi piko na i, čeprav v zelo nežni, poetski maniri.
L p Lidija
Hvala vam vsem za lepe misli ob branju!
Lp,
Jan
Komentiranje je zaprto!
