PRETVORBA
Morje odžeja ko spleza na oblak,
s ščepcem, ki ostane pa
lakoti vklopi
kontakt.
Ko hlapim iz oceana duha v telo mesa,
žejo teši voda spoznanj, da me
nasiti le osoljena jed
ozaveščenih
stanj.
Voda se spušča lahkotno skozi pokrajino,
iz morja se dviga lahkotno proti nebu;
kadar pa svojo vrojeno moč pokaže,
je ljudem silno hudo.
RA.j.
RAjko; OJ, da,
ko ogenj, ki greje, uide, je ajoj...
Svit Lepo
Pišeš Morje odžeja a te vode
So zame bile preveč slane.
In slika je lepa.
Lepo bodi, Irena
Irena,
voda iz oblakov odžeja,
na morju pa lahko kot brodolomec umrem od žeje...
Pozdrav.
Pripadamo naravi. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Da, Milan,
čeprav so mnogi od sebe odtujeni.
Hvala za črto.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
- 02. 03. 2026 ob 08:15
- Prebrano 158 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 91.87