
a še vedno te pijem,
po požirkih, ki se upirajo.
Kot zvarek, ki mu ne zaupam.
Ne odžejana,
se vrnem v luknjo,
nekoč skopano s tvojim
šepetom.
Še vedno imam črno pod nohti.
Brazde po stenah,
stiskajo sence poljubov,
ki se cedijo v kapljicah
iskanja.
Roke žarijo.
Daleč si,
jaz sem pa še vedno tukaj.
Objemam praznino,
se ji vržem okrog vratu
in samo visim ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!