Na rumenih krilih oktobra,

Hitim k tebi kot utrujena ptica,

Da poletim v nevidne dežele.

Ni treba več hiteti.

In sredi vlažne jeseni,

Na tihi aleji v parku,

Se vrtinčiš s plesočim listjem,

Mi boš s svojo toplino ogrel srce.

Tukaj si z mano in za vedno.

Žgoče skrbi so pozabljene.

Mesta so naju ločila,

Ampak zdaj nisva sama.

Tukaj si z mano, ljubezen moja,

Vzajemnost naju je združila.

Ljubim te tako zelo, tako te ljubim,

Kot še nikoli v življenju nisem ljubila.

Hladen jesenski sončni zahod

Počasi nama maha z roko.

A za naju ni več poti nazaj,

Za vedno sva povezana z usodo.

In naj jesensko listje

plaho boža tvoja ramena,

In ujamem tvoj nežen pogled

In čakam na najino naslednje srečanje.

Кристина Анастасия Верас Брзин