
Jesen je lepa.
Listje pada z dreves.
Pristaja na naših glavah.
Gore žarijo rdeče.
Tvoji lasje bi morali še žareti.
ampak
Pristaja na grobovih.
Stojimo
med vse bolj tujimi ljudmi,
v vse bolj tujem svetu.
Polagamo
dalije,
krizanteme,
francoski ognjič - zate.
Ni dovolj sveč,
da bi pregnale mojo temo.
Moj bog,
kako te ljubim.
Pesem, ki v svoji globini išče dotik ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Pozdravljen, Milan in najlepša hvala za izpostavitev pesmi! <3
Ananda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!