Soba za védenje
Ustvarila sem v svoji glavi sobo
in vrata vanjo kakor gosto sito;
odpade, kar lahko zadene grobo,
le kar medi me, vanjo je prelito.
Tja sem domislila drevesa, trave,
nalila potok, posadila gore,
prišila zvezde v žametne daljave,
ki utrnejo se ob rdenju zore.
Na tla pogrnjen mir je brez rjuh,
vanj se pogreznem, ko ni zame rok,
ki so nekoč ovile me kot puh,
a tak kotiček rabim kot otrok,
da v njem počistim madeže napak,
operem blato, križ zarišem v prag.
Skupek dejanj, ki si jih ustvarila v svoji glavi in jih prelila v vsebinsko in oblikovno bogat sonet, so se me dotaknile, draga pesnica Irena.
Prisrčen pozdrav,
Breda
Nasmeh, Irena
Kar čuvaj to sobico;
nezaposlenim vstop strogo prepovedan.
dovršeno zate od
RA.j.
Hvala, draga Breda, včashi je svet zunaj nas prenaporen in je treba najti mesto za odklop, za ponovno ravnovesje.
Objem
Irena
Dragi Rajko, hvala. In kot praviš, vstop le na posebno povabilo :)
haribol
Irena
Kadar se me kakšna pesem še posebej dotakne, se vračam in jo prebiram in vsrkavam sporočila besed
... meni to veliko pomeni, zato hvala draga Poetinja Irena, za ta krasen sonet ❤️
Objemček, Marija
lepa, nežna - močno sede, tudi v druge prsi
... križ zarišem v prag
Ob tem preskoku de bralec zamisli!
Čestitke!
Draga Marija, vesela sem tvojih besed in občutkov, ki pridejo ob pesmi.
Hvala in topel objem
pi
Fioan, hvala, verjamem , da vsi potrebujemo take kotičke.
objem
i
Poezija je prag, preko katerega se vstopa ali odhaja. Odlično! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 23. 10. 2025 ob 23:36
- Prebrano 522 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 324.47