Gospod, Ti luč si, večna, nepojmljiva,
v temi sveta, Ti luč si iskriva.
Vse, kar sem, pred Tebe zdaj polagam,
saj brez Tebe z ničemer ne razpolagam.

Dušo mojo umij z rosó svojega usmiljenja,
iztrgaj iz nje trnje napuhá in vsega posvetnega.
Naj moje srce postane tvoje prebivališče,
tihi prestol miru, kjer strast zaman me išče.

Ko zaide sonce in nastopi mračna noč,
Ti si upanje, Ti meni edina si pomoč.
Naj v mojem življenju vedno si navzoč  —
da vselej lahko slavim le Tebe, glasno pojoč:

Slava Tebi, o Kristus, moj Bog, moja moč!

Dejan Živko