Deluzija
To ni moja podoba
okleščena strasti in hrepenenj
izstradana upanj in uvidov
To niso moje ustnice
ki rojevajo besede brez barve
okušajo naplavine življenja
In te oči
betežne in motne
z dolgimi vekami
bolščeče v mraku
odkod so se vzele?
Še prsa
so splahnela
oddtavala
morda se ustrašila zraka
Ne, to ni moj dom
brez smeha in rož
z vonjem po ostankih
Me lahko kdo prebudi?
lahko poskusim.
Ker si ravno Priya !
(ti) si Resnična,
vse drugo, neugodje, je igrivo filmsko dogajanje
v režiji večnega garača, nepokornega uma.
Plesu živo pisanih svetlobnih odtenkov na platnu se ne naseda.
naj to spoznanje svobodo ti vdahne,
RA.j.
Pesem lahko pravzaprav odpira mnoga širša vprašanja: Na kateri strani sanj smo mi in na kateri strani je poezija? Ali pa so pesmi le prehodi iz in v sanje? ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Priya
- 10. 10. 2025 ob 18:14
- Prebrano 317 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.47