Morala bi razpreti krila, poleteti,

v najlepših si letih, a usoda ti jih hoče vzeti.

Ne boj se jutra, zmoreš ta krvavi boj,

močnejša kot prej, dosežeš preboj!!!

Vem, treba bo trpeti, dolga pot bo navzgor,

a vedi, ko se odpre razgled, bo konec mor.

Čeprav včasih boš sanjala še bolečine,

živeti ti bo lažje, vedela boš, da enkrat vse mine.

Pravijo, da takšne bitke so za tiste,

ki jih zmorejo in čigar duše so res čiste.

Ni lahka pot, lagal bi, če rekel bi tako –

»Zakaj jaz, lažje bi bilo lahko.«

Ne skrbi, počasi tudi slabo mine,

pride dan, ko boš brez bolečine.

Pomlad odprla bo vrata in ti boš vzcvetela,

razprla boš krila in spet poletela.

Rok Leš