
Tam med poletjem in zimo
počasi nastaja jesen.
Jaz ji bom dala to rimo,
travnik pa šlajer meglen.
Čisto počasi prihaja,
skoraj po prstih, neslišna.
V srcih nam čustva poraja,
sama pa zdi se brezbrižna.
V lončkih bo barve zmešala:
rjavo, oranžno, rumeno,
ne da bi koga vprašala,
pobarvala, kar je zeleno.
Vse bo na novo oblekla,
kot da je gozdna šivilja,
sence bo dolge povlekla,
dala neskončno obilja.
Z zlato bo barvo pokrita,
kadar bo sonce svetilo,
v sivo tesno bo zavita,
ko se k déžju bo temnilo.
Res nas nikoli ne vpraša:
"Ali bi smela k vam priti?"
Pride, kot da je naša,
z zimo pa mora oditi.
Lepaaa ❤️
Lp, Marija
Ps.: v naslovu popravi "počasi"
HVALAA, Maša in Marija.
Marija, tebi tudi za opozorilo. Sem popravila... :)
Pesmi, ki je zelo uspešno uglašena s tihimi prehodi, ki jih izreka. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!