
Na rjavem zasmoljenem kolu
veje kuštravo razvejaš
od temno zelenih grobih iglic
do svetlo zelenih nežnih vršičkov
moja roka jih nabira v otroško kanglico
doma se znebimo kislih kumar iz kozarca
da naredimo prostor za smrekove vršičke
belina zrnc cukra jih pokrije
dokler se ne raztopi in potegne iz njih zdravilo
tako bo pozimi kašljal samo avto
ko bo v mrazu crknil akumulator
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!