
Kot črni prsti so drevesne veje,
ko jim pobere veter listje s krošnje,
otresa jih kot dlan, ki prazni mošnje,
brezplodne med podrast rjavo seje.
Spet roke lesne segajo v goloto,
nič več frizur ni bujnih, divjih, zrelih,
le veje s sólzami kot ob razpelih,
kjer vosek žalnih sveč kaplja v gorkoto.
Otrpne hrib in dol pod vso belino,
kot v mreži večnosti je tam v zmrzali,
kot duša legla v zvezdnato prašino,
ko ji spomine brišejo vandali;
pretkani božji kockarji v tišini
iz nas lepote zase so pobrali.
Pa vendar še vzbrsti drevo kot novo
in jaz drugačna bom kot listje lansko,
iskala v množicah le roko tvojo,
ljubezen staro kakor svet - pogansko.
Ni kaj, pesem mojstrsko ti izpeta, Poetesa Irena!
Menda pomlad
kaj porihtat pride
celo v jeseni,
ako imaš v upravi
njeni dobre zveze;
A čemu se oklepat
take šibke teze,
če štima vse,
in ti vitalnost
fino streže ...
Prijeten večer ti želim, večno zelena Irena!
Sašo
Hehe, Sašo ... če maš dobre zveze :)
ker le po njih se kam prileze (Menart)
ja, če si vitalen in kar lezeš v hribe
še zdravje ne pozna nobene hibe
edino kar lahko se tam zgodi
da se v strimno trup odkoltali :D
Hvala ti mojster in
lpi
Ah, kako se lahko tudi preko nostalgičnih jesenskih slik naslika upanje!! Pesem je res prekrasna - in vedno znova občudujem zaključek (velikokrat tudi v drugih pesmih!) , ki se tako globoko dotakne ljubezni.
Draga Nada, pogrešala sem tvoje lepe komentarje, zelo sem ga vesela, hvala ti!
lpi
Prekrasna pjesma, Irena. Zadovoljstvo je pročitati tvoju poeziju, Irena.
Lp, Katica
Irena, prehajanje letnih časov se vrti ... in spet bo pomlad, ta večna naša mladost, zato si kar hitro spet preskočila v njo, pomlad narave, ki se vsa pomladi, z njo pa tudi naše želje in misli ... leta pa vseeno tečejo, za marsikoga prehitro, zato vedno znova poromamo na prag njene ljubezni, kjer tuhtamo, kako bi bilo, če bi še enkrat začeli. Čestitke!
P. S.
A si v 4. verzu 2. kitice namerno uporabila 9 zlogov ali pa si pomotoma izpustila 2 zloga, ali pa le bralce testiraš, če bomo to opazili? :)
Lp, Caki
Najlepša hvala, Caki, za komentar in opozorilo, spregledala sem, se zgodi, pa če še tako preštevam.
LPI
Od impresionistične melanholije do optimističnega dodatka, ki v ljubezni najde moč za nove začetke.
Čestitke.
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!