videla je Boga in izbrala sladoled
bila je takšna punca,
ki poleti ni nosila čevljev
in ni molila, ko je molila njena mati—
cerkev je klicala "skladišče za mrtve sanje."
nekega dne, morda v torek,
je stopila v razpoko
med razpokami,
in ga zagledala—
Boga, namreč.
ne tistega z brado na Sikstinski,
ampak nekaj starejšega,
nekaj z divjimi očmi in brez milosti,
kot hišnik, ki nikoli ne popravi cevi,
a ti vseeno dvigne najemnino.
pokazal ji je
vse:
vojne, otroke, ki jim ni nikoli uspelo preživet,
svetnike s krvjo pod nohti,
nebesa, polna tišine
in belih sten,
ki odmevajo tvoj lasten glas
dokler ne znoriš.
pogledala ga je,
Boga, seveda,
kot neplačan račun v baru,
zavzdihnila
in odšla do trgovine na vogalu;
z dvema evroma in brez cilja.
naročila je kornet
s pistacijo in čokolado,
in rekla tipu za pultom:
"ni takšen, kot pravijo."
in on je rekel:
"saj nihče ni."
sedla je na rob pločnika,
sonce se je cedilo
po njenem hrbtu,
sladoled se je topil kot resnica
po njenih členkih—
in vse je polizala,
počasi,
kot da je ta kornet
bolj svet kot obhajilo.
Bog je ni lovil.
on nikogar ne lovi.
ampak tisto noč
so bile zvezde nervozne.
Bogu hvala za svobodno voljo.
Sladoledarju pa za izbran okus.
V razpokah stapljanje sveta in neba! Odlično! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitam na podčrtanki, Hors!
Pozdrav, Kate
Sicer ne vem, kje je dobila tako poceni sladoled, ampak pesem je zelo zgovorna in sploh ne cenena.
LP, mcv
Čestitke k pesmi pomladi 2025 z utemeljitvijo uredništva:
Kako je lahko Bog dober in vsemogočen hkrati, če je na svetu toliko zlega? Kaj če je Bog zloben? Kaj ima to opraviti z našo svobodno voljo? Ali še huje – kaj če Bogu ni mar? Kaj če je Bog »hišnik, ki nikoli ne popravi cevi, / a ti vseeno dvigne najemnino«? Ta antologijska verza se skrivata v pesmi, ki sicer postavlja vprašanja, ki smo jih od eksistencialistične poezije že vajeni, vendar je v lirski subjektki, ki ima dva evra, ne pa cilja, nekaj tako svežega, da ob branju ne moremo skriti kislega nasmeška. Poante, da ni nihče/nič ni tako, kot se zdi, da je cerkev skladišče za mrtve sanje in da Bog ne lovi nikogar, so spretno vpletene v sprehod do sladoledarja in nazaj. »Nonšalanstvo« omogoča pesmi globoke pomisleke, ki jih lahko ob prvem branju tudi spregledamo, ne moremo pa spregledati tega, kar nas čaka na koncu – nervoznost zvezd. Jih straši brezciljnost in nezanimanje lizalke sladoleda? Jih mede posvetnost sakralnega in sakralnost posvetnega? Jih je zmedlo to, da se lahko nekaj tako kompleksnega sestavi v tako preprosto pesem? (Helena Z)
Hvala Zemljički, za recenzijo, in uredništvu za omembo :).
Namesto čestitke za izbranko pomladi
link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/190027/vidjela_je_boga_i_izabrala_sladoled
Lep pozdrav!
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hors
- 10. 05. 2025 ob 16:18
- Prebrano 1029 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 297.34