
Prhut njenih kril
mi sidra njeno pesem v srce.
Jezero sredi čistega jutra zrcali
oblake v svoji gladini.
Jaz sem vmes.
Med pesmijo, oblaki in odtisi jutra,
ko se izgubim sredi mehkih trav.
Ljubim ta jutra, to tišino
in hodim polna njenih modrih besed.
Oprosti, da jo prekinjam, ampak tudi sam imam rad tišino.
Hehe. Tišina vedno povabi zraven, da ji prisluhnemo. Rada ima obiske �
modre besede tišine, nekaj, kar največkrat preslišimo.
Zanimiva pesem.
LP, Lidija
Res se je lepo odprla.
Ampak le tistim, ki imajo uho za njo.
Lp, Barbara
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!