
gospa Tončka
je vsak dan
točno ob petih
v stari kamniti hiški
čisto na robu vesolja
nahranila kokoši
z drobtinicami časa
vsako pomlad
je med prvimi v vasi
imela preorane oči
in sejala vanje
svetlobo
gospa Tončka
je bedela
pozno v noč
da je lahko Pepiju
oprala in zlikala
njegovo senco
ki jo je vedno znova
našla zavrženo
pod ulično svetilko
gospa Tončka
je nekega dne
nenadoma opazila
da so se v njenem telesu
pričeli razraščati
gozdovi
bohvari
da bi videli sosedje
bohnedaj
da bi opazil župnik
zato je zanetila
svoje plišasto srce
in gorela so drevesa
goreli so travniki
gorele so oljke in trte
gorelo je nebo in zvezde
gorele so solze in besede
gorela je vas in župnik
gorel je Pepi
zgorela je neskončnost
in čisto vsa praznina v njej
Naj gori, ta čudovita pesem, v plamenih poezije.
Hvala obema za dotik!
Ja, naj gori! :)
Odlično. Balada prispodob
LpL
Hvala tebi, Gregor!
Lidija, kakšno lepo besedno zvezo si našla- res je, balada prispodob!
Modricvet, sem vesel, da ti je všeč!
Lep in ustvarjalen dan vsem!
Lijepo gori ova pjesma i rasplamsa maštu, Legy. Čestitam na podčrtanki!
Lp, Katica
Hvala, Katica!
Srečno, Gospe Tončki, kamorkoli že jo bo poneslo!
Lp,
Marko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!